TEST

RENAULT CLIO 1,2

Testni Clio je bil bele barve z motno ?rnimi odbija?i in je predstavljal prvo stopni?ko v paleti Cliov. Razen serijske varnostne opreme, torej dveh air-bagov, avtomobil prakti?no ni imel opreme s katero bi razvajal potnike. Notranjost osnovne izvedbe je zaradi pomanjkanja opreme dokaj pusta in plasti?na, a je kljub trdi plastiki izdelava dobra in tudi na slabih cestah se niso oglašali ?ri?ki. Najmanj kar pa bi tudi ta , osnovni Clio lahko imel vgrajeno, so ro?aji nad zadnjim parom vrat, za katere se potniki na malce bolj ovinkasti cesti še kako radi oprimejo. Pohvaliti je potrebno zelo hiter in lahek menjalnik, zanesljivo lego na cesti z zahtevo po dodajanju volana v ostrih ovinkih, ubogljive zavore, ter mirno teko? in glede na velikost dovolj zmogljiv 1200 kubi?ni motor, ki je povrh vsega na testu ob precejšnjem preganjanju porabil le med 5,5 do 7 litrov goriva na 100 kilometrov, pri ?emer tovarna obljublja spodobno najvišjo hitrost 160 km/h.Glede na to, da so ambicije Clia napram konkurenci bolj umirjene in družinske, je tudi prtljažni prostor pove?ljiv s podiranjem zadnje klopi, a že v osnovi nekaj prek 250 litrov. Tipi?no za francoske avtomobile je tudi precej mehko, a ?vrsto podvozje, ki je verjetno najudobnejše v svojem razredu. Davek na obliko je tudi padajo?a streha in posledi?no bole?e glave tistih, ki vstopajo skozi zadnja vrata. Pa vendar je potrebno razmisliti, da osnovnega petvratnega Clia z motorjem 1,2 in 58 dokaj živahnimi konji?ki in zanesljivimi voznimi lastnostmi, ter pri?akovanim udobjem dobite že za 1.720.000 SIT. To, da bi lahko bila plastika mehkejša pripišite velikostnemu razredu, oblikovne napake letom in pomanjkanje opreme ceni. Izra?un pod ?rto pa je še vedno osebna odlo?itev, ki pa se po prodajnih rezultatih zelo veliko Slovencem ugodno izide.

Alpra

Galerija: