TEST

RENAULT CLIO 1,2

Testni Clio je bil bele barve z motno ?rnimi č in je predstavljal prvo čo v paleti Cliov. Razen serijske varnostne opreme, torej dveh air-bagov, avtomobil čo ni imel opreme s katero bi razvajal potnike. Notranjost osnovne izvedbe je zaradi pomanjkanja opreme dokaj pusta in ča, a je kljub trdi plastiki izdelava dobra in tudi na slabih cestah se niso oglašali ?či. Najmanj kar pa bi tudi ta , osnovni Clio lahko imel vgrajeno, so čji nad zadnjim parom vrat, za katere se potniki na malce bolj ovinkasti cesti še kako radi oprimejo. Pohvaliti je potrebno zelo hiter in lahek menjalnik, zanesljivo lego na cesti z zahtevo po dodajanju volana v ostrih ovinkih, ubogljive zavore, ter mirno teko? in glede na velikost dovolj zmogljiv 1200 či motor, ki je povrh vsega na testu ob precejšnjem preganjanju porabil le med 5,5 do 7 litrov goriva na 100 kilometrov, pri ?emer tovarna obljublja spodobno najvišjo hitrost 160 km/h.Glede na to, da so ambicije Clia napram konkurenci bolj umirjene in družinske, je tudi prtljažni prostor čjiv s podiranjem zadnje klopi, a že v osnovi nekaj prek 250 litrov. Tčo za francoske avtomobile je tudi precej mehko, a ?vrsto podvozje, ki je verjetno najudobnejše v svojem razredu. Davek na obliko je tudi č streha in čo č glave tistih, ki vstopajo skozi zadnja vrata. Pa vendar je potrebno razmisliti, da osnovnega petvratnega Clia z motorjem 1,2 in 58 dokaj živahnimi či in zanesljivimi voznimi lastnostmi, ter čkovanim udobjem dobite že za 1.720.000 SIT. To, da bi lahko bila plastika mehkejša pripišite velikostnemu razredu, oblikovne napake letom in pomanjkanje opreme ceni. Ičn pod ?rto pa je še vedno osebna čtev, ki pa se po prodajnih rezultatih zelo veliko Slovencem ugodno izide.

Alpra

Galerija: