Podjetje Balmico nam je na test odstopilo petvratno izpeljanko prodajne uspešnice med terenci - Land Roverja Freelanderja. Oznaka XE na zadku je pomenila popolno elektri?no opremo, ABS, dve zra?ni vre?i, elektri?no pomi?no strešno okno, napravo proti zdrsu gnanih koles, lita platiš?a, metalno barvo, meglenke, predpripravo za radio in 6 zvo?nikov, daljinsko centralno zaklepanje, HDC - motorno zavoro za zahtevne spuste in TC.
Testni avtomobil je poganjal 2 litrski turbo-dizelski motor z neposrednim vbrizgom in 98 delovnimi konji?ki, ki obljubljajo, da bodo Freelanderja pognali do kon?ne hitrosti 155 kilometrov na uro in do sto kilometrov na uro pospešili v 15 sekundah. Ampak bolj kot ti podatki je za tovrstni avtomobil pomemben najve?ji navor 210 Newton-metrov pri 2000 vrtljajih v minuti. Zato je kot takšen tudi ustreznejša izbira napram 1,8 litrskem bencinskem agregatu za tiste, ki se želijo podajati v naravo in na bolj zahtevne terene. Zmogljivosti Freelanderju s tem motorjem pa? niso ravno reference, je pa zato toliko bolj uporaben in prostoren za potnike in njihovo prtljago, ?eprav je na žalost 370 litrski prtljažni prostor dokaj ozek, ga lahko pove?ate s podrtjem (deljive) zadnje klopi na 1315 litrov, v dnu prtljažnika pa se nahaja še uporaben predal.
Notranjost je barvno okusno izvedena, lahko bi rekli, da deluje zaradi bež-zelenih odtenkov tipi?no angleško uglajeno. Volan je prijetno debel in dobro oprijemljiv. Slaba stran testnega Freelanderja je bila ravna sedalna površina zadnje klopi in dokaj glasen motor. Zunanjost je preizkušeno oblikovana z izrazito pripadnostjo znamki, kar je seveda dobro za image Freelanderjevih voznikov. Land Rover ima namre? med terenskimi vozili zelo pozitiven ugled. Karoserija je zelo pregledna, zato se Freelanderjevih dimenzij ni potrebno bati niti na ozkih parkiriš?ih. Za dame bo morda odpiranje prtljažnega prostora pri navkreber parkiranem vozilu demonstracija vaj za bicepse.
Kljub nekaj majhnim pomanjkljivostim je avtomobil zelo prakti?no zasnovan in po zaslugi dobrega obnašanja na asfaltni podlagi povsem primeren za kraje, kjer je sicer precej asfalta, a je ta pogosto ravno tako treso? in luknjast kot makadam. Pri tem je potrebno omeniti, da ima Freelander stalni štirikolesni pogon in elektronsko napravo proti zdrsu gnanih koles, kar ni toliko robustna izvedba kot klasi?ni reduktor, a se dovolj dobro obnese tudi na brezpotjih. Da na brezpotjih ne gre pretiravati, pa lahko vidite že po zunanjosti Freelanderja, saj je pravi lepotec med terenci in ni? kaj groba škatla namenjena za uni?evanje. Pogled pod obliko, to izjavo le potrdi - podvozje je bolj cestno zasnovano, kot pri robustnejših bratih - vsa kolesa so namre? posami?no vzmetena.
Tudi zavore z ABS-om so zanesljive, menjalnik namenom ustrezno dovolj hiter, pohvale vredna pa je tudi svetilnost lu?i, manj razveseljujo?e je nerodno odpiranje pokrova za gorivo - le s klju?em. Napram celotnemu dobremu vtisu so to malenkosti. Na 300 kilometrih voženj predvsem po zasneženih gorskih cestah je povpre?na poraba na 100 kilometrov znašala 10,1 litra nafte, kar je glede na obremenjenost vozila povsem sprejemljivo. V dolini se je namr? žeja zmanjšala za dober liter in pol.
Alpra
