?Energetska var?nost v prometu?

Skrajni ?as je za zmanjšanje onesnaževanja okolja in rabe energije. Tako tudi ? in še predvsem ? v prometu, ki je vedno čejši tvorec toplogrednih plinov in dejavnik, ki sicer č sodoben, mobilen čn življenja, vendar tudi slabša kvaliteto okolja, v katerem živimo. Poleg tega smo bili v zadnjem ?asu č skokovitemu naraš?anju cen nafte in čh goriv. Strošek za gorivo v gospodinjstvih, še bolj pa v transportnih in čih podjetjih tako že predstavlja pomemben izdatek. Izdatek, ki ogroža tudi uspešno poslovanje podjetij iz tega sektorja. Kljub temu poraba goriva v prometu nezadržno naraš?a in predstavlja tudi za slovensko vlado resno grožnjo pri čvanju energetske in okoljske politike ter mednarodnih obvez Republike Slovenije.

Na današnjem en.seminarju, ki je v organizaciji poslovnega portala Energetika.NET potekal v Ljubljani, so govorniki spregovorili o energetski čosti v prometu, še posebej o šolanju voznikov in promociji energetsko čnkovite vožnje. Udeleženci so prihajali iz vrst cestnih prevoznikov, Slovenskih železnic, inštitutov, univerz ter Eko sklada.

Kot je uvodoma povedal predsednik uprave Ekosklada Marko Slokar, so razprave o energetski čnkovitosti ?tudi v prometu - vedno bolj zanimive tudi zaradi izjemne rasti cen goriv. Problematika prometnega sektorja je vedno bolj kompleksna in zadeva ne le porabo fosilnih goriv, pa? pa posega predvsem v globalna vprašanja trajnostnega razvoja, racionalne rabe neobnovljivih naravnih virov, onesnaževanja okolja, klimatskih sprememb, upadanja biološke raznovrstnosti, ogrožanja zdravja ljudi, povezana pa je seveda tudi z čm razvojem svetovne ekonomije.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je prometni sektor med vsemi sektorji najhitreje č porabnik energije in temu primerno najhitreje č proizvajalec toplogrednih plinov v vseh državah EU, kljub tehnološkim izboljšavam energetske čnkovitosti vozil. Delež tovornega prometa, ki dosega 3% letno, se čje hitreje od rasti BDP, ki dosega 2% letno. Rast potniškega prometa je približno enaka gospodarski rasti EU, medtem ko či promet naraš?a za 6-9 % na letni ravni, in sicer v vseh državah ?lanicah. Sčsno obseg tako železniškega kot tudi avtobusnega prometa stagnira, kar pomeni, da njun tržni delež upada.


Premalo čnkovita prometna politika EU

Na svetovni ravni je 20 odstotkov energetskih virov namenjenih transportu. V Evropi je ta delež či in dosega tretjino vse porabe energije. Sedanja prometna politika držav EU pa ni dovolj čnkovita, da bi zaustavila nadaljno rast porabe energentov v prometu, pa ?eprav se če emisije toplogrednih plinov novih osebnih vozil že približujejo zahtevanim 140 g CO2/km. Posebej strmo naraš?ajo emisije toplogrednih plinov v letalskem prometu, verjetno tudi zato, ker ga Kjotski protokol ne čje. Tudi rast deleža porabe biogoriv v evropskem prometu še ne more bistveno izboljšati bilance emisij toplogrednih plinov. Žal pri porabi biogoriv v Sloveniji še vedno zaostajamo za predpisanimi cilji, ki jih č evropska direktiva, pa tudi projekt elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bi lahko tudi propomogel k zmanjšanju porabe, pred letom 2008 ne bo izveden. Še slabše je stanje pri poskusih preusmeritve dela tovornega cestnega prometa na železnice; tudi zato, ker RS zamuja z čtovanimi investicijami in posodobitvami v železniškem prometu.

...in v Sloveniji...

Pa vendar je bilo v obdobju od osamosvojitve naprej storjenih nekaj korakov naprej. Kot je dejal Marko Slokar, je bila v RS v čtku devetdesetih let prepovedana prodaja osebnih avtomobilov brez katalizatorjev, nato je bila ukinjena prodaja čnega bencina, sprejeti so bili evropsko primerljivi standardi kvalitete goriv. Sledila je tudi uvedba oprostitve čla davka na motorna vozila s čo emisijo CO2 manjšo od 110 g/km. Kot je povedal izvršni direktor za tovorni promet Slovenskih železnic Alojzij Vidmar, se tudi v Slovenskih železnicah zavedajo, da če njihovega delovanja v preteklosti ni bilo dovolj promovirano. Kot je dejal, Slovenske železnice v svojem razvoju upoštevajo čla trajnostnega razvoja in želijo v skladu s tem č znižanje škodljivih vplivov na okolje. Izpostavil je tudi velike eksterne stroške, ki nastajajo v cestnem prometu in ki jih nosi celotna družba in ne čtelj. Ob čvanju teh stroškov bi bile železnice precej cenejše kot cestni prevoz ? v sedanji situaciji pa so če šele na razdaljah nad 500 km. Predstavil je projekte, ki jih razvijajo Slovenske železnice, da bi se približale uporabnikom tovornega prometa. Poudaril je tudi, da so železnice in cestni prevozniki partnerji, ne konkurenti, pri izvajajanju okolju prijaznega in trajnostnega prometa.

Porabo goriva bi znižali tudi s smotrnejšo rabo osebnih avtomobilov. Navedeno je posledica razpršene poselitve, saj kar 50% prebivalcev živi v ve? kot 6.000 manjših naseljih na podeželju. Po besedah g. Slokarja bi lahko bil javni potniški promet sicer bolje razvit, vendar je vprašljivo, ali je pri tako razpršeni poselitvi sploh č zadovoljivo rešiti ta problem in bistveno znižati uporabo osebnih vozil. V preteklih letih je Ekološki sklad RS že financiral projekta zamenjave avtobusov mestnega potniškega prometa s sodobnejšimi in okolju prijaznejšimi vozili, in sicer v Ljubljani in na Obali. Z ugodnimi krediti čjo nakup okolju prijaznih hibridnih vozil tudi čnom, Mestni čni Ljubljana pa so predlagali spremembo odloka o taksi službi, tako da bi bili taksisti z vozili na hibridni pogon oproš?eni čla letne takse za parkirna mesta.

Tehnologija
Nčn za zniževanje porabe goriva je predstavil tudi predstavnik Michelina, kjer so izdelali za to primerne pnevmatike. Predstavili so teste, s katerimi dokazujejo, da je poraba goriva z njihovimi energetsko čimi pnevmatikami pri tovornih vozilih okoli 2 l /100 km čejša v primerjavi s čimi pnevmatikami. Pri tovornih vozilih, ki opravijo čo okoli 15000 km, to lahko pomeni bistveno zmanjšanje stroškov.

Osebni doprinos k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov
Osebni doprinos k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je ča vožnja (ang. Ecodriving). Uspešno politiko promocije in vpeljavo če vožnje je predstavil Hank Wardenaar z nizozemskega ministrstva za promet in vode. V program če vožnje so dosedaj investirali ve? kot 21 mio ?, v nadaljevanju projekta promocije če vožnje pa bo nizozemska vlada v letih 2006 -2010 investirala še dodatnih 15,5 mio ?, kar je približno toliko, kot je slovenska vlada v enem letu namenjeno vsem programom čnkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov skupaj.

V Nčji ? položaj je predstavil Jochen Lau, vodja sektorja za izbraževanje, Svet za varnost v cestnem prometu, Nčja ? so se treninga če vožnje ob podpori čih poslovnih akterjev lotile neodvisne organizacije, ki v tem vidijo poslovno priložnost. Poleg tega so vpeljali, podobno kot na Nizozemskem, čnje če vožnje tudi v avtošole. Za če ciljne skupine ? posameznike, institucije, prevozniška podjetja ? pripravljajo če čne izobraževanja, ki so jim prilagojeni tako po zahtevnosti kot po obsegu.

Podrobneje je izvedbo aktivnosti v okviru promocije če vožnje in izobraževanja na Nizozemskem predstavil Peter Wilbers, Senternovem, (agencija ministrstva za ekonomske odnose, Nizozemska). Izpostavil je tudi popolnoma če napotke, kako zmanjšati porabo goriva ter posamezne akcije, kjer skušajo č vse ciljne skupine. Posebej trdovratni so že izkušeni vozniki, ki so povsod po svetu enaki - čni, da poznajo vsa pravila če vožnje in da najboljši vozniki. Zato seveda ne ?utijo potrebe po izobraževanju. Predstavil je tudi nekatere izvedene projekte v čih podjetjih z čim številom vozil, kjer so samo z izobraževanjem voznikov dosegli bistveno zmanjšanje porabe (5 ? 8%), manjše stroške vzdrževanja, boljše čtje potnikov v avtobusih ter manj nesre? (tudi do 40% manj). Uspehe dosegajo tudi zaradi izjemne promocije, ki čje tudi duhovita televizijska oglasna čla.



Nekaj nasvetov za čo vožnjo:
- preverite tlak v pnevmatikah
- prestavljajte pri nižjih vrtljajih (bencinski pod 2500 obr/min, dizelski pod 2000 obr/min) ? to ne škoduje sodobnim motorjem!
- opazujte promet pred seboj in se izogibajte nepotrebnemu zaviranju in pospeševanju
- ugasnite motor, ko ga lahko
- odstranite nepotrebno opremo iz in z vozila
- vozite umirjeno.

Napredujte postopoma in ne čkujte takojšnjih rezultatov. Vendar uspeh ne bo izostal ? kar bo pomenilo olajšanje za vašo denarnico in za okolje.