Pnevmatike

Goodyear HydraGrip, zmagovalka testa letnih pnevmatik


Pnevmatika Goodyear HydraGrip JE zmagala na nedavnem testu letnih pnevmatik nemške revije Auto Motor und Sport, ki je del najpopularnejše evropske mreže avtomobilskih revij. Preskuševalci pnevmatik pri navedeni reviji so čstili Goodyearjevo HydraGrip z najvišjo možno oceno "zelo čjiva" in jo uvrstili na prvo mesto. Zlasti njeni rezultati na mokrem cestiš?u prekašajo vseh deset tekmecev. Hydragrip je dosegla 95 od 100 možnih č na mokrem cestiš?u. Auto Motor und Sport je izjavil:
"Imamo nedvomnega zmagovalca testov na mokrih cestah: Nova pnevmatika HydraGrip je vredna svojega imena in nudi čo zmogljivost pri zaviranju. To gre vštric s prvorazredno odpornostjo proti akvaplaningu."

Tudi na suhem cestiš?u ni ogrožena ča zmogljivost pnevmatike HydraGrip, saj kaže če rezultate na ču vodljivosti, kotalnega upora in udobja. Auto Motor und Sport povzema: "Goodyear HydraGrip se je izkazala s svojo prvovrstno zmogljivostjo pri zaviranju in zelo veliko odpornostjo proti akvaplaningu. Živahno, čtno podkrmiljeno obnašanje na mokrem in suhem cestiš?u. Visoka raven udobja, kar zadeva vzmetenje."

Auto Motor and Sport je testiral enajst pnevmatik dimenzije 215/55 R 16. Test lahko najdete v zadnji številki 7/2006, ki je izšla 16. marca.


Prevod testa pnevmatik iz revije Auto Motor und Sport z dne 16. marec, številka 7/2006
Povzetek iz tabele za Goodyear HydraGrip:
Rezultat "izjemno čjiva"
Goodyear HydraGrip (hitrostni indeks V do 240km/h) se odlikuje po prvovrstni zmogljivosti pri zaviranju in zelo veliko odpornostjo proti akvaplaningu (obnašanje). Živahno, čtno podkrmiljeno obnašanje na mokrem in suhem cestiš?u. Visoka raven udobja, kar zadeva vzmetenje.

Igrajte se varno
Varna vožnja v veliki meri zavisi od pnevmatike. Test enajstih letnih pnevmatik dimenzije 215/55 R16 jasno prikazuje razlike.

Doba elektronike igra svojo vlogo tudi pri testiranju pnevmatik. Podatki se že dolgo čjo z zelo precizno elektronsko opremo, vendar so bili do sedaj "biti in bajti" avtomobilskih krmilnih sistemov zanemarjeni. Edina izjema je merjenje zavorne poti z aktiviranimi zavorami ABS že odkar obstoja sistem proti blokiranju koles, saj ni nobenega gumba za izklop.

Kaj pa ESP? Očjno ima stikalo za vklop in izklop in povezava z njim naj bi bila ča poteza naprave za preskušanje pnevmatik v kvizu "ugani, kaj delam". Nag gre za oprijem ali pa vozno zmogljivost na vijugastih cestah, nedvomno drži, da je glavna naloga ugotavljati zmogljivost pnevmatike brez vpliva elektronike testnega vozila, ki je lahko od modela do modela ča.

Vse res. Toda vozniki vse ve? uporabljajo ESP. Elektronski program stabilnosti je na poti ? tako kot ABS ? da postane č lastnina ? in prav je tako. Nekateri avtomobilski proizvajalci so stikalo za vklop in izklop že popolnoma opustili. Drugi čjo dezaktiviranje sistema za nadzor zdrsavanja koles, ki pa je vedno del sistema ESP, ne dopuš?ajo pa izklopa krmilja reševalnega sistema za zaviranje v čih situacijah. Trend je že čn. V prihodnosti športnih vozil se bo dalo ESP še vedno izklopiti, medtem ko pri ostalih vozilih ostaja aktiviran ? in tu se zgodba č.

Preskuševalci pnevmatik pri Avto Motor und Sport so se prilagodili ?asu. Prvi? so se lotili testov oprijema in vodenja z vklopljenim in izklopljenim sistemom ESP. Objavljeni podatki so bili pridobljeni z izklopljenim sistemom ESP.

Sodoben sistem ESP zadnje generacije, kakršnega ima eno od testnih vozil VW Passat, skoraj ne more zmanjšati dinamike vožnje. Na subjektivno ovrednotenje vozne zmogljivosti, ki poleg čnega ?asa kroga prav tako vpliva na oceno, vožnja z ESP nima nikakršnega vpliva. Razlike med pnevmatikami se same kažejo v prvi vrsti v delovanju ESP.

V primeru pnevmatik, ki čjo čo in lahko obvladljivo obnašanje čega krmiljenja v mejah, v katerih so intervencije za čno stabilnost sistema ESP zmerne, je vpliv na ?as kroga zelo majhen. Pčna težnja k podkrmiljenju in spremembe obremenitve imajo za posledico če zavorne interference, kar pa vpliva na ?as kroga.

Imamo nedvomnega zmagovalca testa in nedvomnega poraženca. Nova pnevmatika HydraGrip je vredna svojega imena in ? skupaj s pnevmatiko Continental ? nudi čo zmogljivost pri zaviranju. To gre vštric s prvorazredno odpornostjo proti akvaplaningu. K 95 od 100 možnih č za mokro cestiš?e, kolikor jih je pridobil Goodyear, so pripomogle tudi če vozne lastnosti in primeren oprijem. Na drugi strani imamo prav tako novo pnevmatiko Toyo Proxes CF 1. Njena hitrost pri akvaplaningu je 17 km/h za vodilno skupino, ki jo sestavljajo Fulda, Falken in Goodyear. Zavorna pot Toya je s hitrosti 100 km/h kar 10,4 m daljša od najboljših zaviralcev, Continentala in Goodyearja. To v obeh primerih privede do čne runde za Toyo. Zaradi spremenjene ocenjevalne sheme pomanjkljivosti po varnostnih merilih kaj hitro čjo veliko izgubo č. Ocena je strogo relativna (najboljša pnevmatika dobi če število č). Ocena velja torej samo za tokraten izbor testiranih pnevmatik.

Na suhih cestah so razlike precej manj izrazite. Na tem ču nova in čtno enostransko zasnovana pnevmatika iz Toya dosega zelo dobre rezultate. Uvrstili bi jo lahko na raven Michelina, ki je na suhem cestiš?u najboljši, ?e se ne bi pokazalo, da ima čn kotalni upor. Poleg svoje tradicionalne č na suhem cestiš?u Michelin kaže tudi težnjo francoskega proizvajalca k či zmogljivosti na mokrem cestiš?u, s tem da pri tovrstni zmogljivosti Michelin še vedno zaostaja za najboljšimi pnevmatikami na mokrem. Zato se lahko uvrsti šele na tretje mesto. Brez tekmeca na vrhu in zato "izjemno čjiva" sta tako: Goodyear in Bridgestone.