Poraba energije v prometnem sektorju strmo naraš?a. Promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden čih in najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije. Po podatkih Evropske agencije za okolje je prometni sektor med vsemi sektorji najhitreje č proizvajalec toplogrednih plinov v vseh državah EU, kljub tehnološkim izboljšavam energetske čnkovitosti vozil. Dejavnik, ki še dodatno obremenjuje okolje, pa so cestni zastoji, ki jim botrujeta preobremenjenost cest in neuravnotežena prometna infrastruktura. Najhitreje naraš?a osebni potniški promet, predvsem zaradi zmanjševanja obsega javnega potniškega in železniškega prometa. Evropa se ukvarja z vprašanjem, kako spremeniti miselnost ljudi, da bi pogosteje uporabljali javni potniški promet. ?e pa že stremijo k uporabi osebnega avtomobila, naj vozijo varno in čo.
Z novim slogom vožnje do prihranka denarja in energije
Sam čn vožnje je pomemben dejavnik, koliko enegije in denarja bomo porabili ter čo v kolikšni meri bomo onesnaževali okolje. Tako imenovan eco-driving (smart/clever driving, ča vožnja, nov slog vožnje) je varen, čn in okolju prijazen čn vožnje, ki združuje tehnologijo, nasvete in čnke. Po Evropi je program eco-drivinga na čih stopnjah, uvajajo ga ob podpori čih (ne)vladnih organizacij ter ga apelirajo na če skupine uporabnikov.
DRŽAVA CILJNE SKUPINE
Potrugalska avtošole
Belgija poslovni uporabniki vozil
Avstrija javna transportna sredstva
Gčja GPS merilni sistem v javnem transportu
Nizozemska imetniki vozniškega dovoljenja
Španija v vozniškem dovoljenju omenjen eco-driving
Najbolj razvit program če vožnje poteka na Nizozemskem in v Nčji. Na Nizozemskem so v program če vožnje do sedaj investirali ve? kot 21 mio ?, v nadaljevanju projekta promocije če vožnje pa bo nizozemska vlada v letih 2006-2010 investirala še dodatnih 15,5 mio ?, kar je približno toliko, kot slovenska vlada v enem letu namenja vsem programom čnkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov skupaj. V Nčji so se treninga če vožnje ob podpori čih poslovnih akterjev lotile neodvisne organizacije, ki v tem vidijo poslovno priložnost. Poleg tega so vpeljali, podobno kot na Nizozemskem, čnje če vožnje tudi v avtošole. Za če ciljne skupine ? posameznike, institucije, prevozniška podjetja ? pripravljajo če čne izobraževanja, ki so jim prilagojeni tako po zahtevnosti kot po obsegu.
Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih izvajajo dejavnosti na ču čnja varne in če vožnje, vendar ne v takem obsegu in dosegu kot v tujini. AMZS prireja čje varne vožnje za voznike osebnih vozil, kombijev, lahkih dostavnih vozil in motorjev ter sodeluje pri svetovni akciji Pomislite preden sedete za volan. V skladu z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah iz leta 2000, pa je za poklicne voznike čno usposabljanje tudi na ču varovanja okolja in ukrepov za zmanjšanje negativnih emisij. Pooblastilo za izvajanje izpitov s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve imajo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Agencija za promet d.d., Ljubljana, Formula d.o.o. - Zavod za izobraževanje Maribor, Cene Štupar - Center za permanentno izobraževanje, Srednja strokovna in poklicna šola, Celje, Prah, izobraževalni center, avtošola in drugo izobraževanje, d.o.o., Zasavska ljudska univerza Trbovlje, B&B, d.o.o. - Strokovna šola za izobraževanje in usposabljanje v cestnem prometu, Kranj, INTER-ES Izobraževanje in svetovanje d.o.o. ter Srednja tehniška šola Koper.
Pospeševanje in podpiranje novega sloga vožnje je pomembno predvsem iz treh razlogov; pripomore k varnosti na cestah, pozitivno vpliva na lokalno in globalno okolje ter nenazadnje č manjšo porabo goriva in stroškov. S treningom če vožnje se lahko zmanjša število nesre? tudi do 40 %, poraba goriva se zmanjša do 20 % neposredno po treningih, čo pa do 5 %. Po čnih The European Climate Change Programme je č z čo vožnjo znižati vsaj 50 milijonov ton emisij CO2 letno, kar pomeni prihranek cca. 20 bilijonov evrov. Poleg tega ča vožnja prispeva k zmanjševanju hrupa (avto, ki vozi s 4000 obrati na minuto č toliko hrupa kot 32 avtov, ki vozijo z 2000 obrati na minuto), zmanjšuje stroške vzdrževanja in popravil vozila ter č boljše čtje voznikov in potnikov.
Nekaj nasvetov za čo vožnjo:
->preverite tlak v pnevmatikah,
->prestavljajte pri nižjih vrtljajih (bencinski pod 2500 obr/min, dizelski pod 2000 obr/min) ? to ne škoduje sodobnim motorjem!
->opazujte promet pred seboj in se izogibajte nepotrebnemu zaviranju in pospeševanju,
->ugasnite motor, ko ga lahko,
->odstranite nepotrebno opremo iz in z vozila,
->vozite umirjeno
Nčtovanje poslovnih poti kot priložnost za podjetja
Zaradi visokih cen goriva in zavarovanj zniževanje stroškov prevozov ni le potreba voznikov in čh voznikov, pa? pa tudi številnih podjetij. Ena od rešitev je zmanjševanje števila vozil na cesti oziroma razdalj, ki jih prepeljejo. Podjetje lahko z reguliranjem poti, ki jih zaposleni naredijo zaradi službe, znižajo stroške s čo tako imenovanih Travel plans (Nčtovanje poslovnih poti). Namen vpeljave takega čta je zmanjševanje števila voženj z avtom in ponujanjem če izbire ter s spodbujanjem hoje, voženj z javnim potniškim prometom ali kolesom, spodbujanje skupne vožnje zaposlenih, spodbujanje dela na domu itd. Ukrepi so v vsakem podjetju či. Podjetja morajo upoštevati vrsto dejavnosti, č alternative in tipe poti, ki jih opravljajo zaposleni. V tujini (Nčja, Nizozemska, Velika Britanija) je čtovanje poslovnih poti že čno v poslovni čt čih podjetij.
Z čtovanjem poslovnih poti lahko podjetje prihrani pri stroških za vodenje voznega parka, pri čnju potnih stroškov ter pri stroških za najem in vzdrževanje parkirnih prostorov za zaposlene. Zmanjšajo se problemi pomanjkanja parkirnih mest, tako ni potrebe po najemanju dodatnih, poleg tega se zmanjša č okoli poslovnih prostorov, kar izboljša podobo podjetja v čh kupcev in sosedov. Očna je boljša dostopnost do poslovnih prostorov za zaposlene, kupce in dostavo, izboljša se zdravje, produktivnost, morala in medsebojna povezanost zaposlenih. Pozitiven ?stranski čnek? zmanjševanja števila vozil na cesti pa je seveda zniževanje emisij toplogrednih plinov.
V Sloveniji o novem slogu vožnje in čtovanju poslovnih poti zaenkrat še ni veliko govora. Številne uspešne izkušnje iz tujine pa kažejo, da tudi slovenski porabniki goriva lahko prihranijo, izboljšajo svojo čost in hkrati ohranjajo okolje. Tudi s čo evropskih sredstev, ki jih je za dobre projekte s ča čnkovite rabe energije vedno veliko na voljo. K zmanjševanju porabe energije v prometu in uspešnosti tovrstnih akcij bi bistveno pripomogla tudi podpora slovenske vlade in ustreznih ministrstev.
Tanja Wondra, Energetika.NET
