TEST

UŽITKI DRUGE VRSTE

Ljudskost je bila neko? osnovni namen znamke Volkswagen. Ko je Ferdinand Porsche skonstruiral ljudsko vozilo, ga je podprla država, v upanju, da bodo čli mobilnost ljudstva in z čnjem proizvodnje tudi številna nova delavna mesta. Ferdinand Porsche se je kasneje usmeril na izdelavo športnih vozil pod lastnim blagovnim imenom. Hroš? pa je postal sinonim avtomobilla za široke množice. Njegovo osnovno filozofijo naj bi v sedemdesetih nasledil Golf, pa vendar je z leti rasel, se dražil in postajal vedno manj (cenovno) ljudski. Polo nikoli ni dosegal uspehov golfa, pa vendar je bil vidno prisoten v svojem velikostnem razredu. Ampak tudi Polo je rasel in v svoji zadnji izdaji bi se postavljen poleg Golfa prve generacije prav ni? ne sramoval svoje velikosti. Pravzaprav bi se utegnili vprašati, ?e ni to (sode? po primerjavi velikosti) Golf. Velikosti in opremljenosti neko? skrajno oskubljenih avtomobilov so se ustrezno čle tudi cene. Zato bi danes težko trdil, da je Polo cenovno ugoden nakup. Ali čje svojo ceno in kakšni so njegovi aduti v primerjavi s konkurenco, smo skušali ugotoviti ob testu Pola 1,2 comfortline, s katerim smo prevozili 1030 kilometrov, kar je za čega Slovenca skoraj mesec spoznavanja avtomobila.

Glede oblike Pola je bilo veliko polemik. Volkswagen pa? igra na varne karte. Brez revolucije, bolj z evolucijo. Sicer je med prejšnjim in sedanjim modelom precej razlike, le med manjšim Lupom morda premalo. Polo je v svoji zadnji izdaji dobil prijazen videz z okroglimi či na obrazu, pardon, mislim či na prednjem delu, ravno zaradi teh pa je pri ljudeh pogosto naletel na kritike zaradi (pre)velike podobnosti z manjšim bratom, Lupom. Pč deluje Lupo s sprednje strani zaradi čh vseh štirih č skoraj agresivno. Zadnje č so nekako na pol poti med Lupom in Golfom, to pa je tudi Polovo mesto v družinski hierarhiji. Pč svetijo v obliki kroga, ki nas spomni na Passata, le da ima ta, velikosti ustrezno, po dva takšna kroga na vsaki strani. V celoti je zadek bistveno bolj resen kot prijazen prednji del. Z boka je po hitro čm in kratkem prednjem delu in dolgi, ter zadaj precej čo odsekani kabini č sklepati, da je v notranjosti za potnike na voljo precej prostora. In v tem je kar nekaj resnice. Zaradi dokaj čih bokov daje Polo v notranjosti vtis širine. Oblazinjenje je kvalitetno in daje čtek vreden dražjih avtomobilov. Na prednjih sedežih je prostora vsekakor dovolj, le sedalna površina bi lahko bila kakšen centimeter daljša. Na zadnjih sedežih pa je prostora le za če razreda. Prednja sedeža sta dobro nastavljiva po višini, tako da je skupaj z nastavljivim volanom lahko poiskati pravšnji položaj za volanom, ki je ustrezno debel, a nenavadne oblike. Skupaj z čo prestavno čco daje čtek igrivosti. Oblika notranjosti meni osebno ne deluje v skladu z zunanjostjo. Kajti na zunaj je Polo prijazno zaobljen, znotraj pa prav izrazito oglat in manj čn. Je pa notranjost elegantno dvobarvno rešena in v kombinaciji z modro-č osvetlitvijo bivanjsko prijetna. Predalov je v notranjosti dovolj, le ča pod zaprtim sovoznikovim predalom ima ob odpiranju le tega vprašljivo funkcijo. Škodi pa ne! Kljub čo či izdelavi in prijetni plastiki na vrhu armaturne ploš?e se je v notranjosti našlo nekaj napak. Na vrhu armaturne ploš?e se je oglašal ?čk, sovoznikovo pritrdiš?e pasu je na slabši cesti udarjalo ob okvir sedeža in šklepetalo, držalo za čvinke, ki sicer deluje kot hvalevreden patent zaradi prilagodljivosti dimenzijam čvink ali plastenk, pa se neprijetno sunkovito in glasno odpira. V tem pogledu bi od Pola čkoval ve?. Kljub temu pa pritegnejo lepi spoji in masiven čtek.

Slabša izdelava se nadaljuje na tesnilu prtljažnega prostora, ki je razen tega lepo obdelan in zmore pogoltniti 270 litrov prtljage. S podiranjem deljive klopi, katere mehanizem je neugledno trd, lahko prtljažnik še čte na 1030 litrov.

Testnega Pola je poganjal 1,2 litrski trivaljnik. Pri 5400 vrtljajih zmore 64 KM in či navor 112 Nm pri 3000 vrtljajih v minuti. V prostem teku ta oddaja precej vibracij, ki se prenašajo tudi na dno potniške kabine, zunaj pa je bilo na testnem avtomobilu slišati menjalnik. Za speljevanje je potrebno nekoliko bolj pritisniti na stopalko plina, kot smo vajeni, sicer utegne čk ugasniti. Ko je speljevanje mimo pa se veselo zavrti vse do čga polja. V visokih vrtljajih ga spremlja zdrav, športen zvok, ki spominja, sliši se neverjetno, na Porschejeve boxerje! Najlepše zapoje pri prestavljanju navzdol z vmesnim plinom. Takrat ?lovek res pomisli, ?e je lahko zvok merilo užitka? ?e ni, potem se boste morali zadovoljiti z realnimi merili, ki pa ne mejijo na športnost: pospešek do 100 km/h v 14,9 sekunde in ča hitrost 162 km/h. Po čtku deluje motor za tako majhno prostornino in mo? prav živahen, le v klancih če izrazito pešati. Užitki v visokih vrtljajih zahtevajo svoj davek: najvišje testno če se je povzpelo na 8,6 litra, medtem, ko je v ču testni Polo izrazil željo po 7,6 litra č na 100 prevoženih kilometrov. Ni malo za mali avto!

Polov namen ni dirkaška vožnja in vratolomne hitrosti. Za kaj takega si lahko omislite pri Volkswagnu kaj drugega. Pa vendar Polo suvereno opravi z ovinki. Lega na cesti je zanesljiva, avtomobil dovolj ?utno č svoje meje. Vzmetenje je precej udobno naravnano zato se avtomobil nekoliko izraziteje nagiba je pa prijeten za vožnjo tudi na slabših cestah in ne deluje č, pa? pa ?vrsto in odraslo. Takšen pa je tudi Polo v celoti, ni? kaj navihan, kot želi delovati njegov obraz, ampak predvsem resen in odrasel. Za Pola 1,2 comfortline boste morali v denarnici poiskati 2,270.095 SIT, pri ?emer je za opremo našega testnega vozila bilo potrebno še globlje č v žep. Za metalizirano barvo je potrebno čti 66.380 SIT, za zadnji par vrat 106.208 SIT, radio Beta s 4 čiki spredaj stane 16.680 SIT, komfortni paket elektrika za 4 vrata 42.211 SIT, 14 ča jeklena platiš?a z gumami 185/60 R14 pa 20.765 SIT. Da se bi izognili kaznim zaradi neuporabe čnih č, dodate še 7.829 SIT za avtomatsko prižgane ?dnevne č? in cena Pola se povzpne na 2,530.168 SIT. Polemika iz uvodnega teksta je še vedno pod vprašajem. Ali je vreden denarja ali ne? Dčnih stvari se pa? ne da meriti z denarjem, verjetno sta takšni tudi pripadnost znamki in čtek kvalitete?

Alpra

Galerija: