Tokratno testno vozilo je bilo nekoliko bol gospodarsko naravnano, kot smo sicer vajeni. Fordov transit namre? že z imenom namiguje na prevažanje. V testni čci je bil namenjen prevozu kar devetih potnikov in opremljen z 2,2-litrskim turbodizlom. Zelo dolga tradicija fordov s tem imenom, je obljubila dobro poznavanje problematike zasnove tovrstnih vozil, test pa je čkovano tudi potrdil.
Zunanjost
Včnoma se podjetja ali privatniki, ki izbirajo svoje službeno vozilo za prevoz oseb temu izboru kar krepko čjo. Vidikov, ki jih morajo upoštevati je veliko in ko govorita predvsem ekonomija ter razum, se zdi, da je oblika precej postranski faktor. Vendarle pa je novi transit prinesel dokaj sodoben obraz, z izrazito velikimi či, narebreno masko in opazno poudarjenim Fordovim znakom. Z boka je opaziti zanimivo ukrivljen spodnji rob stekla na prednjih vratih, od tam dalje pa same stroge linije, ki se čjo na opazno starokopitnem zadku. Nekaj čosti bokom dajejo zatemnjena stekla, odvzamejo pa navadna jeklena platiš?a. A tranzit je v svojem razredu predvsem premišljena in racionalna čtev.
Notranjost
Notranja ureditev transita, podobno kot zunanjost, pomeni predvsem uporabnost in šele nato estetiko. Tako deluje potniški prostor strogo, brez kakšnih olepšav, ?eprav je spodnji del armaturne ploš?e usklajen s sivino vrat in sedežnih oblog. Slednje so čste in z nežno barvo ustrezajo zunanji modrini. Celotna notranjost je seveda odeta v trdo plastiko. Namesto surove kovine so za člo v plastiko odeti tudi notranji paneli vrat. Žal za vzdrževanje hvaležna tla prispevajo zelo spolzek čtek, nad katerim so negodovali kar vsi potniki po vrsti. Glede na to, da se sedi po tovornjaško visoko, ne ?udi precej položen volan. Bolj čdi nekaj krivih in čih spojev plastik ter odsotnost strešnih čjev, ki bi jih bili potniki v ovinkih veseli.
Prostornost
Transit, s skoraj petimi metri dolžine, po dvema širine in višine ter odsekanimi stranicami, ponuja obilje prostora v notranjosti. V treh vrstah lahko sedi devet potnikov in prav vsi imajo dovolj prostora. Po širini še najmanj tista dva, ki sedita ob vozniku, a še vedno dovolj. Dostop v drugo in tretjo vrsto poteka skozi desna drsna vrata. Ta se precej robustno zapirajo, še posebej, ?e jih morajo zapreti potniki sami iz notranjosti. Zato pa je pripravno, da transita ni mo? zakleniti, ?e vsa vrata niso zaprta, na kar opozori tudi s piskom hupe. O?itno so pri Fordu vedeli, da bo marsikdo moral ponavljati proces zapiranja.
Desnemu sedežu v drugi vrsti se preklopi naslon in tako olajša pot k tretji vrsti. Tudi na tej se sedi brez težav, povsem enakovredno drugi vrsti. Le potniki precej manj vidijo okoli sebe. Medtem, ko se utegne zgoditi, da bodo potniki v drugi in tretji vrsti negodovali nad pomanjkanjem prostora za odlaganje drobnarij, je tega spredaj ogromno. Poleg žepkov na vratih, je pohvalno dobro izkoriš?ena kar celotna armaturna ploš?a, ki je preluknjana z nešteto raznovrstnimi odlagališ?i in predali.
Prtljažnik
Povsem, v zadku se nahaja že v osnovi velik prtljažnik, v katerega ni problem naložiti kupa prtljage za vse potnike. Bolj nerodno je, ?e je prtljage malo, saj se po gladkih tleh premetava iz ene v drugo stran. Prav bi prišlo kakšno pritrdiš?e za mrežico. Zadnjo klop je č tudi odstraniti, a poseg zahteva odvijanje matic in dve osebi za prenašanje masivne klopi. Krilna vrata prtljažnika, ki čjo lahek dostop tudi na tesnih parkiriš?ih, se dajo odpreti celo do kota 180 stopinj.
Ergonomija
Voznikov delovni prostor v transitu je pregleden. Prepoznavno Fordovi merilniki se zdijo preko dneva že kar preve? čni. Sedi se po tovornjaško, torej visoko in za položnim, nenastavljivim volanom, katerega oblika je znana iz mondea. V pomo? pri parkiranju so velika stekla, ki jih na zadku okrne sredinski čk krilnih vrat. Za pogled nazaj poskrbita predvsem veliki zunanji ogledali, pri katerih bi si zaželel nastavljanje iz notranjosti. Poleg tega sem med graje zapisal, da so pri Fordu pozabili vgraditi plastiko v prtljažnik - za tretjo zavorno lu? - zaradi ?esar vam pri vsakem zaviranju v notranjosti prtljažnika zasveti ča. Ta svetlobni efekt je seveda čn. Odve? pa bi ne bilo, ?e bi imel vrtljiv gumb za nastavljanje jakosti ventilatorja bolj vsakodnevne oznake ne pa povsem svojih rešitev. Poleg tega je zmotila še slabo čna kontrolna ča vklopa klime, ki jo je ob čem dnevu zelo težko videti. Testni primerek je imel na strop nameš?ene še čne komande za klimatizacijo zadnjega dela vozila in tudi stropne če reže.
Mehanika in zmogljivosti
Potem, ko s čm, torej tradicionalno po Fordovo, odklenete motorni prostor, se zazdi, da je tam v veliko luknjo vgrajen prav majhen motor. A to je le vidni vtis. Gre namre? za 2,2-litrski turbodizel, s 130 KM in 310 Nm čega navora. Skupaj z čo in kratko čco petstopenjskega menjalnika č kar živahno vožnjo. Zeleno polje med 1500 in 3000 vrtljaji najavlja če če vožnje in hkrati tudi vrtljaje, v katerih motor suvereno č. Tako v prostem teku kot v omenjenem ču je čo dobro zadušen, pri hitrostih nad 120 km/h pa postane opazno hrupnejši. Ne glede na otovorjenost motor v transitu povsem zadoš?a. Skupaj z dobrimi zmogljivostmi voznika razbremeni še s porabo med 8,5 in 10 litri.
Vožnja
Glede na to, da je transit ?lan družine Fordov mu seveda pripada zasnova podvozja, ki č dobro vodljivost in nezahtevno lego na cesti. Še vedno govorimo o kombiju, a takšnem, ki se ne ustraši niti hitrejše vožnje skozi ovinke. Pri tem niti nagibanja karoserije niso č, saj je vzmetenje precej trdo in se nekoliko č šele pri polni otovorjenosti. Vožnja preko lukenj prinese pri praznem vozilu nekaj stresanja, hkrati pa tudi kar nekaj ?čov ? predvsem zaradi velikih vrat. Očtek je podoben tistem v avtobusu. Vsekakor pohvalna lastnost transita pa je njegova okretnost, oziroma majhen člni krog.
Zčk
Konkurenca je seveda pestra in za vsakega se najde nekaj. Fordov transit že štiri desetletja obvlada svoje delo in je zato vse tisto, kar lahko čkujete od kombija za prevažanje oseb. Ponudi veliko prostora, dobro mehaniko, spodobno opremljenost in prijetno voznost tudi na daljše relacije. Robatost videza in izdelave sodita k pojmu gospodarskega vozila, ki ga č ne kupi, da bi bil lep, ampak, da bo z njim opravljal prevoze. Pri nakupu seveda pogleda tudi na ceno. Ta v osnovi za devetsedežni model z motorjem 2,2 TDCi znaša 23.505 evrov, s kar nekaj čli za ve? udobja, pa se je povišala na 26.685 ?.
Alpra
