Ob imenu Honda ljudje pomislijo na razli?ne stvari ? na avtomobile, motocikle, formulo 1 in še kaj. Vsekakor pa je to ime, ki v svojih genih vsebuje veliko temperamenta, sodobne tehnike in posebnega zna?aja. Civic je avtomobilski predstavnik te znamke, ki je bil širši množici vedno najbližje. Zdi se, da je v aktualni generaciji še posebej blizu tistim, ki sebe vidijo v filmu ?Hitri in drzni?, saj je skoraj dobesedno videti kot avtomobilski izstrelek. Morda bi mu zatoo hitro pripisali kakšen zna?ilno visoko vrte?i in naviti bencinski motor. A naš testni primerek je imel vgrajen 2,2-litrski turbodizel. Torej motor, ki smo ga že pri testu accorda kovali v zvezde. In tudi civicu se izjemno poda!
Zunanjost
Testna honda civic je nosila oznako Type-S, kar ji je dajalo športen prizvok, a ne zaradi motorjev, temve? zaradi oblike. Ni imela petero temve? troje vrat. V glavnem pa je slabega 4,3 metra dolga klinasta in futuristi?na silhueta enaka pri obeh modelih. Enake so tudi druge zna?ilne poteze, kot so lu?i preko celega prednjega dela oziroma preko celega zadka, lepe, a za uporabo zelo trde kljuke in nenavadno veliko zadnje steklo, ki je na spodnjem delu prelomljeno v obliki spojlerja ter podaljšano proti odbija?u. Ravno omenjeni prelom prinese pre?no letvico, ki pa kar opazno zmoti preglednost nazaj. Športnost testnega civica je že na dale? poudarila strupeno rde?a barva, ki so jo dopolnjevale temno sive plasti?ne obrobe spodnjega dela karoserije in blatnikov. Pod nabitimi blatniki so se vrtela lepa 17-pal?na platiš?a, zadek pa sta krasili dve trikotni izpušni cevi. Civic je bil videti kot bi ga sneli iz kakšne ra?unalniške igrice. Vsekakor kar preve? futuristi?en in agresiven, da bi si ga kakšna umirjena znamka upala spraviti v prodajo. Pri?akovali bi ga od ljudi, ki na avtomobile ne gledajo racionalno in pri Hondi o?itno so takšni. Zato civicu oblikovno, z izjemo preve? plasti?nih zadnjih lu?i, lahko namenim le pohvale!
Notranjost
Kar preve? pogosto se dogaja, da zunanjost obljublja ve?, kot ponudi notranjost, ali pa? obratno. Pri civicu je zgodba za potnike in opazovalce usklajena. To pomeni, da boste v notranjosti nad oblikovnimi rešitvami vsaj toliko presene?eni kot navzven. Razgibane oblike dovolj razbijejo monotonost prevladujo?e ?rnine in tudi brez dekoracije aluminija bi se dalo preživeti ? še posebej, ker je ta razli?nih struktur na razli?nih delih. Ne le amorfne linije, ki se lepo prepletajo in zlivajo s potezami vrat, pa? pa tudi kombinacije materialov in detajlov govorijo o tem, da so se oblikovanju res posvetili. Kamorkoli seže oko, je videti nevsakdanje in domiselne rešitve, pa naj bo to oblika prestavne ro?ice, volana, stikal klime ali celo radia. Tudi videz instrumentne ploš?e je pravi hi-tech in pono?i paša za o?i. Na kompleksnost namigujejo materiali sedežev ter vratnih oblog, ki pa se zdijo za gole komolce kar preve? grobe.
Prostornost
Žal smo se navadili sprejemati opravi?ila, da se s športnostjo povezuje tudi pomanjkanje prostora. A kot so dokazali pri Hondi temu ni nujno tako! Fiksna steklena streha z elektri?no pomi?nim sen?ilom prostor navidezno še pove?a, v resnici pa pove?a tudi debelino stropa in s tem zmanjša centimetre zra?nosti nad glavo. Civic prijetno preseneti z odli?nim sedenjem voznika in sovoznika ter še vedno zelo dobrim sedenjem potnikov v drugi vrsti. Niti ni bilo za pri?akovati, da bo tam dovolj prostora za glave ali kolena, ampak v resnici ga je. No, seveda plezanje na zadnjo klop ni tako enostavno kot pri petvratnem modelu. Na sre?o se vrata odpirajo široko, sedež pa se pomakne naprej. Žal pri tem seveda pozabi, kje je bil nameš?en, zato si je tega treba vedno znova nastavljati.
Prtljažnik
Za velikimi in dokaj težkimi prtljažnimi vrati se nahaja res velik prtljažni prostor. Že v osnovi namre? meri 485 litrov. Po podiranju tretjinsko deljivega naslona zadnje klopi tvori dno ravnino vse do prednjih sedežev. Tudi predal v dvojnem dnu ni le zasilen, vanj namre? spravite že kar velike predmete, ter s tem prepre?ite njihovo premetavanje. Poleg prtljažnika je tudi v kabini najti dovolj prostorov za drobnarije. Zaželel bi si še klju?avnico na predalu pred sovoznikom.
Ergonomija
Ves prej omenjeni futurizem prinese tudi nekaj sprememb pri ergonomiji. Sedenje v civicu je za športnika precej visoko, a udobno in s primernimi razdaljami do komand. Prednja sedeža sta po športno oprijemljiva, a zaradi tega nista žrtvovala udobja. Za ?rnim steklom skriti merilniki so nameš?eni v dveh nivojih ? tik za volanom ali malo dlje ? pred vetrobranskim steklom. Pono?i so zelo dobro pregledni, podnevi, sploh pri son?ni svetlobi pa opazno manj. Temno steklo namre? rado pobere prstne odtise in odseva svetel sijaj s soncem obsijane armaturne ploš?e, ko se zagreje pa tudi nežno ?ri?ka. Na sredini merilnika vrtljajev lahko spremljate pregledne podatke potovalnega ra?unalnika, s katerim se upravlja preko volana. Ta ima nameš?ene še tipke za radio, tempomat in prostoro?no telefoniranje. Hkrati je zelo lepo oprijemljiv, majhen in pokon?no nameš?en. Sprva se je potrebno privaditi upravljanja z multifunkcijskim sistemom, ki vsebuje tudi navigacijo in ima nad sredinsko konzolo nameš?en velik barvni zaslon, a logika je dovolj dobro zamišljena, da po enem tednu ni bilo ve? težav.
Mehanika in zmogljivosti
Medtem, ko je prvi testirani civic imel petero vret, tokratni pa troje, je bila velika razlika tudi pod motornim pokrovom. Namesto 1,8-litrskega hitro vrte?ega bencinskega motorja je bil sedaj vgrajen 2,2-litrski turbodizel, ki premore 140 KM in 340 Nm najve?jega navora. ?e nadlajujem s suhoparnimi podatki, pridem do 205-ih km/h najvišje hitrosti in pospeška do 100 km/h v 8,6 sekunde. Prav ni? se ne sliši slabo, a v resnici je le še boljše. Motor smo že pohvalili pri testu accorda, saj je deloval zmogljiv in zelo kultiviran. V civicu pa je že pravi športnik. Glede same kultiviranosti je za zgled ? te?e namre? tiho, mirno in presenetljivo zvezno. Brez pribijanj in popuš?anj se enakomerno zavrti iz dna vrtljajev do rde?ega polja. Pri tem oddaja celo dober zvok, ki ni ni? kaj dizelsko klopotajo?, temve? celo športno rezek. Prestavna ro?ica ima uživaško kratke, natan?ne in hitre gibe, menjalnik s šestimi stopnjami pa je prera?unan tako, da motor vedno dobro vle?e. Res je težko najti dizla, ki v tretji potegne preko 130 km/h ali pa pri isti hitrosti v šesti pri?ne prav odlo?no pospeševati. Torej kombinacija motorja in menjalnika, ki je vredna svojega denarja! Zaradi suverenosti mehanike je prav težko voziti umirjeno, saj avtomobil z lahkoto pospešuje ali zavira. Posledica užitkov je lahko pove?ana poraba. V skrajnih primerih vožnje preko Jezerskega je presegla celo deset litrov, a v realnih življenjskih pogojih padla tudi pod šest. Preko 1000 prevoženih kilometrov je na koncu raznih režimov prineslo povpre?je 7,7 litra, kar glede na zmogljivosti smatram za ugodno.
Vožnja
Pa smo še pri poglavju, kjer se seštejejo vse lastnosti. Vožnja civica je po zaslugi odli?ne mehanike lahko družinsko udobna ali športno uživaška. Neposredni krmilni mehanizem natan?no sledi voznikovim ukazom in sporo?a, kaj se dogaja pod kolesi. Vodljivost je v samem vrhu konkurence. Nagibanje v ovinkih je minimalno, naravnanost podvozja skupaj z elektroniko pa omogo?a zelo visoke meje preden pride do zdrsa. Kolesa se ?vrsto naslonijo na podlago in dajejo ob?utek varnosti hkrati pa je kotalni upor prijetno prefiltriran in tudi udarci s cestiš?a niso mote?i.
Zaklju?ek
Civic 2,2 i-CTDi Type S plus zna ponuditi užitke, neglede na to, a naj bi jih iskali v prostoru, obliki, vožnji ali celo v ozvo?enju, ki deluje boljše, kot pri marsikaterem bolj slavno poimenovanem sistemu. Kot takšen se torej oddaljuje od povpre?ne konkurence in cenovno sega v sam vrh ponudbe modelov civic. Njegova cena je namre? enaka cenejši izvedbi športnega Type R, kar pomeni 26.990 ?. Ja, ni malo. Ampak ta avto zna takšno ceno opravi?iti s številnimi aduti!
Alpra
