Renault je uveljavljen kot ena najinovativnejših avtomobilskih znamk na podro?ju pasivne varnosti in nadaljevanjem inovacij nameravajo ta ugled še utrditi. S številnimi domiselnimi in u?inkovitimi tehni?nimi rešitvami, ki tvorijo edinstven in že skozi tri rodove nenehno izpopolnjevan Sistem Programirane Varnosti, je Renault svoje modele uvrstil na najvišjo raven v posami?nih avtomobilskih razredih. Tak ugled Renaulta potrjujejo tudi izidi zadnje serije zahtevnih preskusnih trkov, ki jih je opravila neodvisna organizacija Euro-NCAP.
U?inkovita zaš?ita potnikov v vozilih Renault je plod polovice stoletja temeljitega prou?evanja nesre? in razvoja varnostnih sistemov, izdatnih naložb v razumevanje trkov in izboljšanje varnosti ter ustrezne varnostne kulture, ki prevladuje v podjetju Renault.
Varnostna blazina za prepre?evanje zdrsa telesa pod varnostim pasom spredaj
Rešitev z dvema zategovalnikoma varnostnega pasu, ki je del tretjega rodu Sistema Programiranega Varovanja, se je izkazala kot izredno u?inkovita, saj telo ob trku ostane ?vrsto prižeto k sedežu. Tak sistem pa ni primeren za vse vrste vozil. V avtih s tremi vrati bi drugi zategovalnik, ki je vgrajen na zunanjo stran prednjega sedeža, zelo oviral dostop na sedeže zadaj.
Zato so pri Renaultu so kot alternativo sistema dveh zategovalnikov varnostnih pasov za sedeže spredaj razvili varnostno blazino proti zdrsu, ki je nameš?ena v prednjem delu sedala. Ta inovativna blazina ob trku prepre?i zdrs telesa potnika pod varnostnim pasom (? sub-marining ?) z dognanim dvostopenjskim delovanjem;
1. Generator plina napihne kovinski meh, ki peno sedala stisne in telo potnika prižme k sedežu, še preden se telo zaradi trka pri?ne premikati.
2. Kovinski meh se pod pritiskom telesa poda tako, da svojo obliko prilagodi medenici, poseben ventil, ki je nameš?en pod enoto, pa ves ?as trka v mehu ohranja potreben tlak.
Varnostna blazina proti zdrsu tako potnika varno zadrži v optimalnem položaju glede na varnosti pas in s tem zmanjša tveganje poškodb trebušne votline in ledvenega dela trupa.
Varnostna blazina proti zdrsu je sestavljena iz dveh tankih plasti jeklene folije (debeline okrog 0,3 mm), ki sta na robovih zvarjeni in tvorita meh s prostornino 4-5 litrov. Ta blazina je vgrajena pod tapetniško oblogo prednjega dela sedala, kjer je sicer nameš?ena že obi?ajna grbina za prepre?evanje zdrsa. Na?in delovanja je enak kot pri obi?ajnih varnostnih blazinah, le da blazina proti zdrsu nikdar pride v neposreden stik s potnikom.
V trenutku trka signal tipala sproži napihnjenje meha, ki tako omeji premikanje in obra?anje medenice.
Drugi omejevalnik zatezne sile za varnostni pas spredaj
Strokovnjaki Renaulta so ob snovanju modela Mégane razvili omejevalnik zatezne sile, s katerim so uspešno omejili obremenitve prsnega koša ob trku. V skladu s temi na?eli zdaj razvijajo varnostni pas še z drugim omejevalnikom zatezne sile za trebušni del pasu (umerjenim na 600 daN ). Ta omejevalnik bo zagotovil še u?inkovitejšo zaš?ito medenice, na primer s prepre?evanjem zloma kol?nih kosti.
Tako dopolnjen varnostni pas ni ve? preprost vsakdanji izdelek, ampak v sebi skriva številne tehnološke inovacije. Znanje in izkušnje Renaulta jasno pridejo do izraza zlasti pri natan?nem umerjenju in prav tako popolnem sozvo?ju vseh sistemov za zaš?ito, kar je klju?nega pomena za u?inkovito usklajeno delovanje varnostnih pasov in blazin.
?elna varnostna blazina za potnike zadaj
Pri Renaultu pa razvijajo še eno pomembno inovacijo. V skladu s doktrino ? varnost za vse ? želijo potnikom na zadnjih sedežih zagotoviti enako raven zaš?ite kot tistim spredaj.
Vedno ve? modelov Renault ima zato tudi na zadnjih sedežih že serijsko vgrajene zategovalnike in omejevalnike zatezne sile. Toda raven zaš?ite potnikov nameravajo v prihodnje še dvigniti.
Renault je aktivno sodeloval pri razvoju inovativne ?elne varnostne blazine za zadnje sedeže že vse od leta 1999, ko je bila ta zamisel prvi? predstavljena kot raziskovalna naloga. Ta varnostna blazina ima prostornino 60 litrov in je vgrajena v varnostni pas. Z njeno uporabo bodo obremenitve telesa ob trku še manjše, zaš?ita glave, vratu in prsnega koša pa u?inkovitejša. Poleg tega bo ta varnostna blazina prepre?ila, da bi glava otroka udarila ob njegova kolena, glava odraslega potnika pa v naslon sedeža pred njim.
Glede na napredovanje razvoja te nove varnostne blazine pri Renaultu pri?akujejo, da jo bodo lahko pri?eli vgrajevati v nove avtomobile že v letu 2003.
Varnost otrok je najpomembnejša
Prou?evanje varnosti otrok in zagotavljanje najboljše možne zaš?ite je bilo od nekdaj pomembno podro?je razvojnega dela. Pri Renaultu so za razvoj in izdelavo vseh elementov za zaš?ito odraslih potnikov vedno dolo?ali in upoštevali izredno natan?ne specifikacije. Sestavni del the specifikacij je vedno tudi zahteva, da noben sistem (varnostne blazine, varnostni pasovi, itd.) ne sme pomeniti tveganja za otroke.
Pomembno vlogo pri tem imajo tudi varnostni pasovi z zategovalniki in z omejevalniki zatezne sile na stranskih sedežih zadaj, ki so jih prvi? serijsko vgradili leta 2001 v novi model Laguna II. Med trkom zategovalnik pritegne varnostni pas, ki poteka preko otroka oziroma njegovega varnostnega sedeža. S tem pri otorku, ki je obrnjen v smer vožnje, prepre?i mo?an nagib telesa naprej, kar je pogosto vzrok za poškodbe glave, ki lahko udari v naslon prednjega sedeža. Isto?asno omejevalnik zatezne sile poskrbi za omejitev pritiska varnostnega pasu na prsni koš otroka, starejšega od 4 let, ki lahko sedi na naprej obrnjenem varnostnem sedežu.
Poleg otroškega varnostnega sedeža ?Easyfix?, ki so ga predstavili leta 2000, Renault zdaj ponuja še dva izdelka, ki ustrezata standardnemu vpetju Isofix: školjkasti ležalnik ?Elios? za dojen?ke in sedež ?Duo? za otroke stare od 6 mesecev do 4 let. Isofix je standardiziran sistem preprostega in zanesljivega vpetja za otroške varnostne sedeže, ki ga tvorita na stiku sedalne površine in naslona sedeža nameš?eni jekleni zanki. Renaultovi inženirji so dodali še tretjo to?ko vpetja, ki hrbtiš?e sedeža trdno poveže z zgradbo avtomobila. Tako je ob trku prepre?en morebiten nagib sedeža naprej. Strokovnjaki za varnost so si edini v oceni, da bi splošna uporaba varnostnih sedežev s sistemom Isofix za 22 odstotkov zmanjšala število hudih poškodb (predvsem vratu) pri otrocih starosti od rojstva do 4 let.
Renaultov Sistem Programiranega Varovanja: tradicija inovacij
Opisani dosežki so plod dolgoletnega izro?ila inovacij, še zlasti na podro?ju vseh vrst sistemov zaš?ite potnikov. Renault je bil leta 1995 z modelom Mégane prvi izdelovalec avtomobilov, ki je pri?el serijsko vgrajevati omejevalnike zatezne sile, ti pa so bili tedaj sestavni del prvega rodu celovitega Sistema Programiranega Varovanja. Poglavitni smoter omejevalnikov zatezne sile je zmanjševanje pritiska varnostnega pasu na prsni koš ob trku in posledi?no veliko zmanjšanje tveganja poškodb.
Koncem leta 1997 so v modelih Mégane ponudili Sistem Programiranega Varovanja (SPV) drugega rodu. Glavna novost sta bili ?elni varnostni blazini s programiranim praznjenjem, zavoljo katerih so lahko delovanje omejevalnikov zatezne sile umerili na novo. Programirane obremenitve prsnega koša so z dotlej obi?ajnih 900 daN tako zmanjšali na 400 daN. Naloga novih varnostnih blazin ni bila ve? zgolj prepre?evanje udarca glave ob volanski obro? ali armaturno ploš?o, ampak so prevzele tudi del absorbiranja energije pojemka ob trku.
Leta 2001 je Renault v model Laguna II pri?el vgrajevati že tretji rod tedaj že dobro uveljavljenega sistema SPV. Edinstvena inovativna kombinacija varnostnih elementov obsega ?elni varnostni blazini z dvostopenjskim proženjem in prednja varnostna pasova umerjena na obremenitev 400 daN. Prostornina ?elnih varnostnih blazin je odvisna od silovitosti trka, saj se ob manjših hitrostih napihne le prvi del, v primeru silovitega pojemka pa tudi drugi del blazine. Novost tega sistema je, da ob silovitem trku zagotavlja še boljšo zaš?ito, obenem pa v primeru šibkejših trkov omeji tveganje morebitnih stranskih u?inkov.
Renault je ta sistem inovativno še dopolnil z uporabo dveh zategovalnikov za voznika namesto enega, kot je obi?ajno. S ?vrstejšim prižemanjem telesa k sedežu tak sistem z dvema zategovalnikoma ob trku mo?no zmanjša pomik telesa naprej. Tako bistveno izboljša zaš?ito nog, predvsem kolen, ker mo?no omeji pomik (zdrs) telesa naprej, pa je manjše tudi tveganje poškodb trebušne votline. Zdrs telesa (?submarining?) ob trku pomeni, da telo potnika zdrsne naprej pod trebušnim delom varnostnega pasu. Ob tem se pritisk pasu prenese na bolj ranljive dele telesa (trebušna votlina), zaradi ?esar ob trku lahko pride do hudih in v?asih celo usodnih poškodb.
Poleg namestitve dveh zategovalnikov so na vseh sedežih okrepili posebne elemente za prepre?evanje zdrsa telesa. Dovršeno ogrodje sedala ima posebne grbine proti zdrsu, prilagojeni pa so tudi deli varnostnega pasu. Vsi trije sedeži zadaj so opremljeni s trito?kovnimi varnostnimi pasovi in zglavniki, stranska pa imata tudi zategovalnika in na 600 daN umerjena omejevalnika zatezne sile.
Nenazadnje tretji rod SPV zagotavlja zaš?ito potnikov ob bo?nem trku s stranskimi varnostnimi blazinami za zaš?ito prsnega koša, ki so nameš?ene v robu naslona in varnostno zaveso, ki je v robovih strehe in š?iti glave potnikov spredaj in zadaj.
Varnost je trdno zapisana v genih znamke Renault
Vse od leta 1954, ko je Renault zdravniku zaupal nalogo ustanovitve laboratorija za fiziologijo in biomehaniko, so raziskave na podro?ju varnosti pomenile pomemben del raziskovalnih aktivnosti v podjetju. Med drugim je bil ta laboratorij zametek posebne ustanove za prou?evanje nesre?, biomehanike in ?loveškega vedenja z imenom LAB (Laboratory of Accidentology, Biomechanics and Study of Human Behaviour), ?igar ustanovitelja sta podjetji Renault in PSA Peugeot-Citroën. LAB je v Evropi edinstvena ustanova, v kateri zdravniki in inženirji skupaj natan?no prou?ujejo, kaj se ob nesre?ah dogaja s ?loveškim telesom.
Renault ima s tem najve?jo svetovno zbirko podatkov o nesre?ah, njihovih vzrokih in posledicah. Na podlagi teh lahko nesre?e rekonstruirajo in s tem preu?ijo njih vzroke in posledice.
Renault na podro?ju pasivne varnosti sodi v sam vrh svetovne avtomobilske industrije tudi zato, ker je varnost tako mo?no zakoreninjena v kulturi in delovanju celega podjetja. S poglobljenim znanjem, bogatimi izkušnjami in stalnim razvojem inovativnih rešitev, Renault nenehno napreduje tudi na podro?ju pasivne varnosti, kar potrjujejo tudi ocene neodvisne evropske ustanove Euro-NCAP, ki s poskusi preverja pasivno varnost novih avtomobilov. Renault ponuja najvarnejšo paleto modelov in je bil marca 2001 tudi prvi izdelovalec, ki je ob preskusnih trkih Euro-NCAP za Laguno II dobil najvišjo možno oceno 5 zvezdic. Laguna je bila tako priznana za najvarnejši avtomobil in še ve? kot leto zatem ohranja svoje vodilno mesto.
Naložbe Renaulta za razvoj na podro?ju varnosti:
600 zaposlenih za podro?je varnosti
100 milijonov evrov letno namenjenih raziskavam/razvoju varnostnih sistemov
Vsako leto približno 400 opravljenih pravih preskusnih trkov
Vsako leto približno 4.000 ra?unalniško simuliranih trkov opravljenih vsako leto
