Konec devetdesetih je Audijevo paleto dopolnil majhen kupe s posebno obliko, ki je marsikoga spominjala na kombinacijo porscheja in hroš?a, vsekakor pa je zaznamovala poseben, uživaški avtomobil, ki si je pridobil številne simpatije. Novi TT je po čtu podedoval vse dobre gene in jih še nadgradil z boljšo mehaniko, sodobno obliko in resnejšim vtisom v celoti. Naš testni je imel poleg motorja 2,0 TFSI vgrajen še menjalnik DSG in elektronsko uravnavano vzmetenje Audi Magnetic Ride.
Zunanjost
Audi je sredi devetdesetih predstavil zanimiv koncept majhnega kupeja, ki je s svojimi oblinami in zanimivimi detajli izzval veliko odobravanje. Leta 1998 je sledila serijska čca, ki so ji nadeli ime TT. Avtomobil, katerega oblikovalec Peter Schreyer je nedavni dobitnik ?astnega doktorata Royal College of Art, je nemudoma postal cestna ča za moške. Široka motorna izbira je nakup čla tudi tistim z manj globoko denarnico in brez športnih ambicij. Prvi TT je na trgu vztrajal kar devet let, kar je v današnji dobi veliko. Lani pa smo čkali naslednika. Medtem, ko je bila prva oblika kar nekako ča in hkrati igriva, je sedanja skladnejša, bolj miščsta in zaradi izrazitega nasledstva prve tudi manj originalna.
Testni audi TT je bil odet v č barvo, ki je delovala kot precej nenavadna izbira. Vajeni smo ga namre? videti srebrnega, ?rnega ali v novi generaciji celo belega. Kljub temu pa barva ni okrnila vtisa, da je druga generacija opazno oblikovno zrelejša od prve, ?eprav nikakor ne gre zgrešiti čtnih genov. Prednji del z orjaško masko in strupenimi či je poudarjeno agresiven. Z boka je opaziti čš?eno in oblo kupejevsko obliko, z dolgo medosno razdaljo in kratkimi previsi. Kljub temu, da je TT dolg le 4,2 metra so na njem 17-ča kolesa videti precej skromno. Nekako nežno je TT videti tudi od zadaj, saj miščst vtis razblini veliko zadnje steklo v primerjavi z dokaj nizkim zadkom. Zato se zdi, da ga precej polepša samodejni dvig spojlerja pri hitrosti nad 120 km/h oziroma s pritiskom na gumb. Kljub temu pa je ta mali kupe nedvomno čn in zanimiv avtomobil, ki ga je mo? brez težav prepoznati v množici in se je zelo hitro uspel prikopati do skoraj kultnega ugleda.
Notranjost
Bolj kot zunanjost, ki izkazuje izrazito nasledstvo, je v drugi generaciji na čosti pridobila notranjost. Saj ne, da bi bila prva slaba, a sedanja je čo lepa, skladna in kakovostna. Ne le, da se estetsko ponavljajo okrogline čih rež in merilniki, temve? se zgodba okroglega nadaljuje tudi na drugih elementih. Pč mehke plastike dajejo kakovosten vtis, izdelava pa ča. No, povsem brez pripomb ne gre. Zčdila je predvsem čca parkirne zavore, s katere se je po 11.000 km že luš?ila plastika. ?eprav prevladuje ?rnina, lepi aluminijasti detajli dajo dovolj poudarkov, da je vtis res dober. Precej velika vzvratna ogledala pa so velik plus k sicer slabši preglednosti skozi nizka okna. Pčn je predvsem pogled na strani, kadar v križiš?e ne zapeljete pod pravim ampak pod ostrim kotom.
Prostornost
Visoki boki in nizka stekla skupaj s športno utesnjenostjo prispevajo k vtisu varnosti in povezanosti z avtomobilom. Očtka prostora ni veliko tudi zaradi ?rnega stropa, ki še zmanjša čtek čosti. Sedeži v testnem audiju TT so bili odeti v kombinacijo usnja in alkantare. Pa kaj sedeži, dejansko gre za dva zelo dobra športna (prednja) sedeža in minijaturno maketo sedežev za njima. No, uradno je TT 2+2 kupe, kar pomeni, da boste zadaj lahko namestili dva otroka, a bolje od njiju se bo tam čtila kakšna torba.
Prtljažnik
TT-ja se ne kupuje zaradi prostornosti. Niti ne zaradi predalov ali prtljažnika. Pa vendar boste našli kar nekaj odlagališ?, predvsem pa zelo velika zadnja vrata preko plitkega 290-litrskega prtljažnika. Tega je mo? na čn zlaganja zadnje klopi čti do 700 litrov in v tem primeru lahko dva potnika s sabo vzameta že precej prtljage. Nenavadno pa se zdi, da je odpiranje zadnjih vrat možno le s pritiskom na gumb v notranjosti oziroma na daljinskem upravljalniku.
Ergonomija
Delovno mesto voznika v audiju TT je čo. ?eprav se usedete zelo nizko in vas objameta izrazito obrobljena sedeža, to ne pomeni, da boste sedeli neudobno. Nekoliko težavno je zaradi tega le vstopanje in izstopanje. Po Audijevi logiki zasnovana ergonomija in prilagodljiv sedežni položaj pomenita, da z upravljanjem ni težav. Vse je pri roki, volan s prirezanim spodnjim delom čo sede v roke, gumbki na volanu za upravljanje radia so či, dobro čni merilniki z belo-č osvetlitvijo pa pregledni in estetski.
Mehanika in zmogljivosti
V drugi generaciji Audijevega TT-ja osnovni motor ni ve? le okrasni, ampak tudi zmogljiv izdelek. Že osnovni motor, kakršen je bil v testnem primerku, je ve? kot dovolj čn za potrebe in užitke. Pod oznako 2,0 TFSI ga poznamo tudi iz drugih koncernskih izdelkov. Dvolitrska prostornina ob neposrednem vbrizgu in turbinskem polnilniku prinese 200 KM in 280 Nm navora. Ob manj kot 1300 kilogramih teže pa to zadoš?a za 240 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 6,4 sekunde. Robotizirani menjalnik z dvema sklopkama in oznako DSG se izkaže kot ča izbira. Poleg navadnega samodejnega č še športen režim ali pa čo čo menjavanje s prestavno čco oziroma z čcama na volanu. V vsakem primeru iz prestave v prestavo preskakuje bliskovito hitro. Kot č se zna sprva izkazati čtljivost pedala za plin, s katerim je potrebno biti precej nežen. Pri vsakem malo izrazitejšem prehitevanju namre? uporabi ?kick down? in prestavi v katero od prvih prestav, pa ?eprav to potem pomeni že izrazito visoke vrtljaje in pravo pribijanje na sedež. Poleg čih zmogljivosti kaže omeniti tudi čn zvok, nekoliko podoben tistim iz rallye bolidov. V nizkih vrtljajih namre? slišimo č bas, v visokih pa le še sikanje, kot bi motor posesal ves zrak okoli sebe. Ob upoštevanju, da je č in navora vedno dovolj, ne glede na prestavo in vrtljaje, je na koncu pozitivno čnje tudi poraba. V ču TT-ju primerno čih voženj se je seštela na 11,6 litra. Zanimiva pa se zdita ekstrema ? ča poraba na serpentinasti cesti v hrib je bila malenkost pod 15 litri, najmanjša na relacijski vožnji pa le 6,8 litra. Zato lastništvo takšnega TT-ja še ne pomeni pod nujno, da boste ogromno denarja pretopili v gorivo.
Vožnja
Poleg oblike in motorja pa je tretja zlata stran audija TT še uravnanost podvozja. 200 KM za prednji pogon ni malo, sploh, ?e je avtomobil precej lahek. Zato je imela naprava proti zdrsu gnanih koles ob dežju veliko dela. A kljub temu je TT vedno izkazoval zgledno stabilnost. K temu je poleg nizkega težiš?a precej prispevalo aktivno vzmetenje Audi magnetic ride, ki je člo samodejno uravnavanje ali pa športno nastavitev. Tudi slednja pa ni pomenila neprebavljivega neudobja, temve? predvsem dobro ?utno podlago pod kolesi. TT se je med ovinki prebijal kot po tirnicah ? čo, stabilno in brez nagibanj karoserije. Brezhibna vodljivost je pomenila zelo dober čtek, kaj se z avtomobilom dogaja, svoje pa je dodal še neposreden krmilni mehanizem. Zato so če sile, ki jih morajo prenesti opore sedežev velike in verjetno čna voznikov, zaradi čtka lastne varnosti v čkovanju ?kaj bo za ovinkom?, obupa bistveno prej kot podvozje te Audijeve č.
Zčk
V tednu dni testa je TT na vseh čih dokazoval svojo dodelanost. Res je bilo le malo stvari, ki bi čle prijetne čtke. A na koncu mora avtomobil č lastnik vendarle tudi kupiti. Pri tem pa se utegne zatakniti. Že res, da je TT lep, zmogljiv, prestižen, uživaški, a že osnovna cena modela z 2,0 TFSI motorjem znaša krepkih 39.000 ?. Potem sledi še kljukanje bogatega seznama čl in ugotovitev, da je testni model stal skoraj 46.000 ?, oziroma bivših 11. milijonov. Hja, verjetno komentar ni potreben ? saj podobno kot pri pogledu ali vožnji TT-ja, čni ?eljust pade do tal tudi ob ceni.
Alpra
