V okviru sejma Avto in
vzdrževanje je na celjskem sejmišču potekala okrogla miza o neurejenem
avtomobilskem trgu v Sloveniji. Izpostavili so predvsem delo na črno,
pomanjkanje kadrov, posebej problematično pa je področje davčnih utaj.
Predsednik sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev v
okviru Podjetniško trgovske zbornice Slovenije Srdjan Džumhur je dejal, da sekcija praznuje leto dni obstoja in da
so jo ustanovili zaradi neurejenosti na avtomobilskem trgu in nemoči
posameznikov. Pojasnil je še, da smo lani v Sloveniji kupili in prvič
registrirali 91.780 osebnih motornih vozil. Od tega so pooblaščeni uvozniki
preko svojih prodajnih mrež prodali nekaj manj kot 64 tisoč novih osebnih
vozil, slabih 28 tisoč pa drugi trgovci in lastniki sami.
Uroš Novak iz Davčne uprave Republike
Slovenije (DURS) je poudaril, da je eden izmed največjih problemov davčne
uprave pojav t.i. missing traderjev. Gre za hitro ustanovljene družbe, ki
umogočajo davčne utaje pri prodaji rabljenih ali novih vozil. ?Ker smo
izboljšali sodelovanje tudi z Generalno policijsko upravo pričakujemo boljše
rezultate. V manj kot letu dni smo odvzeli več kot 370 davčnih
identifikacijskih številk predvsem tistim, ki se ukvarjajo s preprodajo novih
in rabljenih vozil. Ti goljufi so zelo prilagodljivi in imajo verjetno na vsako
našo akcijo v naprej pripravljen odgovor, saj se učijo na primerih držav
Evropske unije,? je prepričan Novak. Marjan
Maček iz DURS-a pa je dejal, da missing traderjev ni tako težko odkriti,
problem jih je odkriti hitro. ?Za utajo sta odgovorna oba, zato preganjamo oba,
tako kupca kot prodajalca. Na ministrstvu za finance smo se dogovorili za
določene spremembe pri davku za motorna vozila. Delovali bomo v tej smeri, da
se bo čimveč davkov pobralo takoj. Podrobneje o tem ne morem govoriti, ker je
zakon še v predlogu,? je dejal Maček.
S pojavom missing traderjev se intenzivno ukvarjajo tudi na
Generalni policijski upravi (GPU). Vodja oddelka za gospodarski kriminal Damjan Turk je povedal, da na območju
celotne Slovenije trenutno obravnavajo okoli 40 družb, do lanskega leta pa so
zaključili 30 zadev. Stanislav Brglez
iz GPU pa je pojasnil, da na območju Evropske unije ukradejo okoli milijon
vozil na leto, s čimer je povzročenih okoli 11 milijard evrov premoženjske
škode. ?Letos v Sloveniji pričakujemo nekaj tisoč zaseženih vozil, saj smo lani
decembra vključili preverjanje dokumentov ob vsaki registraciji ali tehničnem
pregledu. Pomoč pri iskanju ukradenih vozil pa gotovo predstavlja dejstvo, da
smo v schengenskem območju,? je še dejal Brglez.
S problemi pa se soočajo tudi na področju zaposlovanja in
kadrov.
Predsednik sekcije avtoserviserjev v okviru
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan
Šel je ocenil, da je na področju njihove dejavnosti prisotne od 30 do 35
odstotkov sive ekonomije. ?To je ogromno. Dejstvo je, da se jim bolj splača
delati nelegalno kot legalno. Naši člani morajo izpolnjevati vrsto zakonskih
obveznosti. Nelegalni pa pravijo, da kazen, ki jim jo je naložil inšpektor,
pokrijejo v enem ali dveh popoldnevih,? je opozoril Šel. Poleg tega obrtniki
zahtevajo, da je treba predpise in zakonodajo za male poslovne objekte
poenostaviti. Da so globe prenizke, se strinja tudi glavna tržna inšpektorica iz
Tržnega inšpektorata RS Andrejka Grlič.
?Globe za delo na črno za fizično osebo so še vedno nizke in znašajo okoli 200
evrov,? je pojasnila. Poudarila je možnost prijav s strani državljanov in
dodala, da so prijave anonimne.
Glavni inšpektor na Inšpektoratu za delo RS Borut Brezovar pa je povedal, da okoli
11 odstotkov odkritih kršitev predstavjajo ilegalne zaposlitve, torej
zaposlovanje na črno. Opozoril je, da je to nekaj drugega kot delo na črno. ?To
pomeni, da nekdo v nasprotju s predpisi opravlja neko dejavnost. Po zakonu o
delovnih razmerjih je delavcu prepovedano početi popoldne tisto, kar počne
dopoldne in je določeno v pogodbi o zaposlitvi. Za kaj takega mora od svojega
delodajalca predhodno dobiti pisno soglasje,? je še dejal Brezovar.
Džumhur je izpostavil
tudi težave v izobraževalnem sistemu. ?Sistem ne sledi razvoju tehnologij, iz
šol prihajajo učenci z neustreznimi znanji o aktualnih avtomobilskih tehnologijah.
Povprečna ocena bodočih mehanikov je 2,3. To so verjetno fantje, ki ne najdejo
druge ustrezne šole, da bi prišli do svojega poklica. Lahko od njih
pričakujemo, da bodo kos vsem tem visokim tehnologijam,? se sprašuje.
Ivan Šel je povedal, da se je pomanjkanje kadrov začelo
naprej prei avtokleparjih in avtoličarjih, v zadnjem času pa je premalo tudi
avtomehanikov. ?Na področju izobraževanja je sekcija po našem mnenju naredila
veliko. Združili smo poklic avtomehanika in avtoelektričarja v program avtoserviserja,
avtoličarja in avtokleparja v avtokaroserista, v letošnjem šolskem letu pa se
že izobražuje prva generacija avtoservisnih tehnikov. V šolskem letu 2009/10
načrtujemo, da bomo prirpravili tudi program inženirjev na tem področju,? je
dejal Šel.
Sekretar Sekcije za osebna motorna vozila pri
Gospodarski zbornici Slovenije Mirko Fifolt pa je dejal, da je narasel trg uvoza
rabljenih vozil iz področja Evropske unije. ?Trgovci se komisijske prodaje
motornih vozil poslužujejo predvsem zato, da se izognejo 5-odstotnemu davku na
motorna vozila in v zvezi s tem smo nekaj predlogov podali ministrstvu za
finance. Zakon o davku na motorna vozila je zelo star in zastarel, nobena
članica Evropske unije ga nima več v tej obliki,? je dejal Fifolt. Omenjena sekcija
torej predlaga, bi se davek na motorna vozila zaračunaval ob prodaji vozila in
ne v okviru davka na dodano vrednost, kar pomeni, da bi bil posebej viden na
fakturi in plačan s kupnino vozila.
