Na seminarju, ki ga je organiziral Zavod za gradbeništvo Slovenije, 18. novembra 2008, v sodelovanju z:
? ALBA d.o.o.,
? AMZS d.d.,
? DEKRA Automobil GmbH,
? GOCA, Belgija,
? JP LPP,d.o.o.
? Sekcijo izvajalcev tehničnih pregledov pri Gospodarski zbornici Slovenije,
? Slovenskim institutom za kakovost in meroslovje in
? Uradom Republike Slovenije za meroslovje,
so bile predstavljene novosti iz izvajanja tehničnih pregledov, zagotavljanja sledljivosti merilne opreme in predpisov, ki urejajo to področje. Podane so bile ugotovitve v zvezi z delom kontrolnih organov, ki izvajajo preglede meril in stanjem preskuševalnih naprav v enotah, ki izvajajo tehnične preglede in servisih.
Iz tujine sta se seminarja udeležila strokovnjaka iz nemške organizacije DEKRA in belgijske organizacije GOCA. Predstavila sta izvajanje pregledov elektronskih avtomobilskih sistemov kot so ABS, EBS, AIRBAGS, SP in podobno. Navedeni pregledi so v Nemčiji in Belgiji že vključeni v tehnične preglede motornih vozil. Predstavljene so bile metode za ovrednotenje zavornega učinka pri težjih vozilih in s tem povezane najnovejše razvojno raziskovalne rešitve. Podani so bili različni pristopi in sistemi izvajanja tehničnih pregledov, ki jih imajo v Nemčiji in Belgiji.
Predstavila sta se 2 glavna proizvajalca preskusne opreme na tehničnih pregledih MAHA in Snap On Equipment (prej CARTEC), ki sta podala značilnosti njihove preskusne opreme, razvoj in nova preizkušanja.
Seminar s strokovno razpravo je bil namenjen vodilnemu osebju na tehničnih pregledih in izvajalcem - kontrolorjem, ki neposredno izvajajo meritve, ter vsem ostalim vabljenim, ki jih tema seminarja kakorkoli zanima.
Seminarja se je udeležilo 75 ljudi. Prišli so iz enot za izvajanje tehničnih pregledov, Urada RS za meroslovje, Slovenske akreditacije in nekaterih drugih organizacij. Predavalo je 11 predavateljev, od katerih so bili 4 iz tujine.
Na seminarju so bile predstavljene spremembe na področju zakonodaje, kako se zagotavlja sledljivost merilne opreme, najnovejša stališča sekcije za izvajanje tehničnih pregledov, metode, ki se uporabljajo pri pregledih tovornih vozil, uvajanje novih pregledov v Evropi in najnovejša testna oprema.
Zakonodaja na področju tehničnih pregledov ureja poleg postopkov tudi merilno opremo, ki se uporablja pri preskušanju. Za vso merilno opremo je določeno, da mora biti sledljiva to pomeni, da so merilne lastnosti nadzorovane. To je osnova za točne meritve pri preskušanju na tehničnih pregledih in posledično varna vozila v prometu.
V Sloveniji je na tem področju stanje dobro.
Nikakor pa niso navzoči podprli odnosa oblasti do izvajanja tehničnih pregledov. Vladni ukrepi na tem področju so bistveno prispevali k zmanjšanju pomena pregledov. Pogostost pregledov se je zmanjšala skoraj na najmanjšo možno mero, ki jo je Evropa v svoji smernici ( EU 96/96 in 2000/30/EC) sicer namenila državam, ki so šele nedavno vpeljale redne tehnične preglede. Mnenje prisotnih je bilo, da ima taka določba neposreden vpliv na zmanjšanje varnosti v cestnem prometu.Njihovemu mnenju pritrjuje tako stroka kot rezultati mednarodnih raziskav.
Nič manjšo težavo ni povzročila vlada s pooblaščanjem novih izvajalcev pregledov ne, da bi ob tem poskrbela za učinkovit nadzor nad izvajanjem del. To je pripeljalo do upada kvalitete saj izvajalci z vsakim negativnim rezultatom tvegajo izgubo stranke, ki gre raje tja kjer se opravi pregled brez težav.
Ministrstvo za notranje zadeve je uvedlo računalniški mrežni sistem ? podatkovno bazo MRVL, ki v Sloveniji enotam za izvajanje tehničnih pregledov omogoča izvajanje pregledov vozil ne omogoča pa dostopa do statističnih podatkov (število pregledov, odstotek zavrnjenih vozil, vzroki zavrnitve ...).
Če bi bili ti podatki na voljo, bi se gotovo pokazalo, da je odstotek na tehničnem pregledu zavrnjenih vozil danes bistveno nižji kot pred leti, kar pa nikakor ni posledica boljšega stanja vozil. Za analizo ali vsaj oceno stanja pa obstajajo podatki iz EU.
Ker se v Sloveniji nobena strokovna ustanova ne ukvarja s proučevanjem prometnih nesreč in ugotavljanjem vzrokov zanje, tudi nimamo verodostojnih podatkov. Tako Ministrstvo za notranje zadeve navaja podatek o 0,15 % deležu nesreč pri katerih udeleženo vozilo ni bilo tehnično brezhibno (za leto 2005) medtem pa študije v Nemčiji kažejo, da tehnične pomanjkljivosti vplivajo na pogostost nesreč v 24 %, pri nesrečah s smrtnimi žrtvami pa v 6,3 %.
Na osnovi ugotovljenega zgoraj opisanega stanja je na seminarju sekcija izvajalcev tehničnih pregledov pri Gospodarski zbornici Slovenije predstavila stališča in usmeritve za področje urejanja tehničnih pregledov.
V dokumentu so navedena naslednja bistvena načela:
- Osnovni namen tehničnega pregleda je zagotavljanje tehnične brezhibnosti vozil in s tem zmanjševanje možnosti nesreč v cestnem prometu,
- izvajanje tehničnih pregledov pomembno prispeva k varnosti v cestnem prometu,
- spremembe pri urejanju tehničnih pregledov morajo biti rezultat kvalitetnih in argumentiranih razprav z upoštevanjem strokovnih ugotovitev,
- spreminjanje pogostosti izvajanja pregledov mora temeljiti na strokovnih evropskih priporočilih,
- v Sloveniji je potrebno vzpostaviti ustrezen nadzor izvajanja pregledov,
- prenehati je potrebno z nekritičnim in nesistematičnim podeljevanjem pooblastil za izvajanje tehničnih pregledov.
Poleg naštetih načel je sekcija izoblikovala tudi naslednje zahteve:
- za vsa tovorna vozila in vozila, ki niso namenjena zasebni uporabi tehnični pregled vsaj vsako leto,
- tehnični pregled ob menjavi lastništva,
- za vozila starejša od 7 let tehnični pregled vsako leto in
- tehnični pregled pred ponovno uporabo v prometni nesreči poškodovanega vozila.
Zanimivi sta bili obe strokovni predavanji Hansa Jürgena Mäurerja, strokovnjaka iz podjetja DEKRA Automobil iz Stuttgarta. V prvem predavanju je predstavil preverjanje elektronskih sistemov, kot so zaščitne zračne blazine ? Airbags, ABS, ASR, ESP in drugih, ki so v Nemčiji že vpeljani v postopek rednega tehničnega pregleda. Pregledi teh sistemov v tehnične preglede v Sloveniji še niso vključeni. Glavna težava pri njihovi vključitvi v sistem tehničnih pregledov v Sloveniji bo brez dvoma podatkovna baza, ki je potrebna za izvajanje teh pregledov.
Podobno predavanje je pripravil tudi Pascal Buekenhoudt, vodilni strokovnjak v Belgijskem združenju GOCA, ki združuje 10 organizacij za izvajanje tehničnih pregledov. Tudi Belgija je že vpeljala preverjanje elektronskih sistemov v redne postopke tehničnih pregledov in ne samo to tudi v postopke tehničnih pregledov ob menjavi lastnika vozila, ki so v Belgiji obvezni od leta 2006. Do marca 2008 so na ta način pregledali 81584 vozil, ki so zamenjala lastnika. Pri tem so odkrili 27,4 % vozil z eno ali več okvarami. Deleži okvar so znašali 32,2 % na zavornih sistemih, 16,1 % na zračnih blazinah ? airbags, 14,4 % na grelnih/hladilnih sistemih in 37,3 % na nastavitvah motorja.
Oba strokovnjaka sta predstavila tudi postopke za izvajanje pregledov zavornih sistemov pri tovornih vozilih. Ti postopki se po državah lahko razlikujejo. V nekaterih primerih so precej zahtevni in ker so bili v Sloveniji šele nedavno uvedeni v praksi še niso v celoti zaživeli.
Cristian Vollmar je predstavil najnovejšo opremo za avtomatsko merjenje globine profila pnevmatike in stanja zavorne tekočine, ki je v Avstriji del rednega tehničnega pregleda. S pomočjo nove laserske naprave se pri pregledu izmeri profil pnevmatike po njenem celotnem obodu s čimer se odkrijejo tudi njene lokalne poškodbe, ki lahko bistveno prispevajo k nevarni vožnji.
Splošna ugotovitev ob koncu seminarja je, da je razvoj postopkov tehničnih pregledov v EU zelo hiter. Navkljub razvoju vozil s poudarkom na varnosti se obseg tehničnih pregledov ne zmanjšuje nasprotno se celo povečuje. Ta tendenca je razumljiva saj vedno več sistemov, ki se vgrajujejo v vozila po eni strani zagotavlja večjo varnost po drugi strani pa so tako kot vsaki drugi sistemi podvrženi okvaram.
V Evropi se na državnih nivojih intenzivno urejajo podatkovne baze brez katerih jutri izvajanje pregledov ne bo več mogoče. Razvoj teži k zagotavljanju popolne sledljivosti, kar pomeni, da se bo za vsako vozilo vodila evidenca z vidika varnosti pomembnih dogodkov tako rekoč od njegovega rojstva (vozilo dano v promet) pa do njegovega uničenja.
ZAG Ljubljana
