Letos je švedska znamka dopolnila natanko 75 let. 14. aprila 1927 je iz tovarne v Goeteborgu zapeljal prvo vozilo ÖV4. Suhoparno ime je takoj dobilo vzdevek Jakob. In Volvo je bil rojen!
Ampak, kdaj se je čo čl rojevati Volvo? Zagotovo bi nam čo lahko povedala le Assar Gabrielsson in Gustaf Larson. Prvi diplomirani ekonomist, drugi diplomirani inženir strojništva. Oba sta se spoznala pri SKF-u. Izkušenj jima ni manjkalo. Gabrielsson je bil nekaj ?asa predstavnik SKF-a v Franciji. Tam je spoznal, da so na Švedskem sposobni izdelati enako dobre ležaje kot v Evropi ali Ameriki, vendar za nižjo ceno. Mč se mu je takrat porodila ideja, da bi lahko izdelovali tudi avtomobile. Larson je bil na drugi strani zaposlen nekaj ?asa na Otoku, kjer je sodeloval pri razvoju Morisovih motorjev. Ideja je bila rojena v letu 1924. Koncept, ki sta si ga zastavila je bil naslednji: Kvaliteta je na prvem mestu, sama izdelata čte, izbereta najboljše dobavitelje, ki delajo čo po njunih čtih, vozila pa sestavljata v svoji tovarni.
Koncem poletja sta čla čtovati. Glede na to, da je Larson delal ob preostalih obveznostih do SKF-a, je čtka vse skupaj mejilo na hobi. 1926 so bili izdelani čti karoserije. Tukaj je nastopil ekonomist Gabrielsson. Potrebno je bilo najti investitorje. Ni mu uspevalo. Zato sta se čla, da izdelata testno serijo 10 vozil (9 odprtih in enega zaprtega). Ko je bilo vozila č otipati, je SKF takoj postal zainteresiran. SKF je tako zagotovil posojilo za serijo 1000 vozil, tovarniške objekte in ime. VOLVO. Kotalim se, bi bil prevod iz latinskega originala.
1927
14.aprila zapelje iz tovarne v Goeteborgu ÖV4, imenovan Jakob. ÖV4 je poganjal 4 valjni motor, ki je zmogel solidnih 28 konjev pri 2000 vrtljajih, kar je zadostovalo za maksimalno hitrost 90 km/h, a je Volvo čl potovalno hitrost 60 km/h. Obe premi sta bili togi in opremljeni z listnatimi vzmetmi. 20 ča kolesa so bila nameš?ena na platiš?a z lesenimi naperami. Pet sedežnik je imel 4 vrata, karoserija pa je bila izdelana iz lesenega okvirja (jesen in bukev), na katerega je bila pritrjena jeklena čvina. Oblazinjene je bilo usnjeno. V prvem letu so zaradi visokih zahtev glede kvalitete izdelali le 297 vozil. ÖV 4 se je pridružil tudi pokriti PV4.
1928
PV4 je hitro postajal priljubljen, zato so prvotni plan po izdelavi pol odprtih in pol zaprtih vozil hitro spremenili. Predstavili so svoji prvi tovornjak Type 1. Tovorni program, kakor tudi avtobusi je kaj hitro postal zelo pomemben v proizvodnji Volva.
1929
Proizvodnjo Jakoba prekinejo pri številki 996 in ga zamenjajo s šestvaljnikom PV651. PV za Person Vagn (= osebni avto), 6 za število valjev, 5 za število sedežev in 1 za prvo serijo. Bil je daljši in širši od predhodnika. 1383 prodanih vozil. Isto leto izide prva številka revije Ratten (=Volanski obro?) namenjene lastnikom Volva. Volvo posluje prvi? z čom.
1930-1939
Uspeh PV651 pri taksistih je opogumil k predstavitvi čega, 7 sedežnega TR671 in TR672. TR tokrat za transportno vozilo, namenjeno čo taksistom. Volvo kupi svojega dobavitelja motorjev Pentaverken, ter od SKF-a odkupi tovarniške prostore, v katerih dela že 100 delavcev. Maja 1932 izdelajo 10.000 vozilo (3800 osebnih, 6200 tovornih).
Leta 1933 predstavijo prva povsem jeklena avtomobila PV 653 in PV654 Pri obeh je na željo č izbrati le še lesena platiš?a, serijsko pa so bile napere jeklene. Instrumenti so postavljeni pred voznika, pojavi pa se tudi predal za rokavice. Motor je vpet preko gumijastih elementov in dodatno čo izoliran, čemu udobju v prid.
Leta 1935 predstavijo PV36. Po ameriškem navdihu izdelano vozilo ?če oblike?. Poimenovali so ga Carioca, po popularnem latinsko-ameriškem plesu. V njem je bilo prostora za 6 oseb, ki so sedele v dveh vrstah. Vozilo je imelo čn prtljažni prostor. Istega leta čejo delnice Volvo AB kotirati na Stockholmski borzi.
Leto kasneje predstavijo cenejšo izvedenko PV36, PV51. Kljub temu, da so bile še vedno dražje od konkurence, so bili ljudje pripravljeni čti ve?, za takrat že priznano švedsko kvaliteto. Z čtkom druge svetovne vojne, se leta ´39 pojavijo prva pomanjkanja goriva, zato se Volvo preusmeri v razvoj in izdelavo pogonskih sistemov za uporabo lesnega plina kot pogonskega goriva.
1940-1949
Druga svetovna vojna ter s tem pomanjkanje vhodnih surovin č upad proizvodnje. Enainštiridesetega izdelajo že 50.000 vozilo in čejo z izdelavo prototipov novega modela PV60, če vozilo po vzoru ameriških avtomobilov. V vojni vihri Volvo AB postane lastnik tovarne letalskih motorjev in njegovega dobavitelja menjalnikov. Proti koncu vojne čejo pripravljati čte za povojno obdobje. PV 444, novi, majhen avtomobil, ki naj bi združeval ameriško obliko v evropski velikosti, je pripravljen za predstavitev v septembru 1944. Ljudje se drenjajo za čla in zagotovljeno hitro dobavo, a preden bo iz tovarne zapeljal prvi serijski PV 444 bodo minila še tri leta, Volvo pa je že pred prodal 10.181 vozil od predvidene serije 12.000. Vozila čna ob predstavitvi so za tovarno predstavljala ?isto izgubo, saj je cena od takrat narasla za 66 %. Pred tem so predstavili še PV60, ki je bil v bistvu le nekoliko izboljšan, že pred vojno zasnovan avtomobil. Ob koncu desetletja izdelajo 100.000 vozilo.
1950-1959
PV444 ostaja paradni konj do leta 1953, ko predstavijo Volvo Duett oz. tri leta kasneje z njegovim pravim naslednikom Volvo P120. V Skandinaviji poznan pod imenom Amazon. Prvi je dobil ime po ideji dveh avtomobilov v enem: prvem za službo, drugem za prosti ?as. Druga pa predstavlja prvo ?čo? limuzino iz hiše Volvo z znamenito masko hladilnika in čm pokrovom prtljažnega prostora. Kljub prihodu Amazona Volvo ni prenehal izdelovati, še vedno zanimivega modela PV444.
1960-1969
Januarja 1960 se je na Bruseljskem avtomobilskem salonu zgodila revolucija. Predstavljen je bil Volvo P1800. Prvi športni kupe iz hiše Volvo. Svojo slavo pa si je priigral kot vozilo Rogerja Moora v znameniti televizijski nadaljevanki Svetnik (?The Saint?). Leta 1963 je bil Volvo ?etrta najbolje prodajana uvožena znamka v ZDA. Tri leta kasneje je bilo predstavljeno vozilo povsem nove generacije. Avto, ki je bil pojem varnosti in napredka. 4 kolutne zavore, dvokrožni zavorni sistem, ?lomljiv? volanski drog (v primeru č), čljive cone na sprednjem in zadnjem delu vozila, posebej zasnovan in izboljšanj čn zapiranja tri-čovnega varnostnega pasu,?Skratka, to kar je 144 nudil v sredini šestdesetih so nekateri proizvajalci na veliko reklamirali šele v devetdesetih. Z novo generacijo je prišel tudi nov čn čvanja modelov. Prva številka je tako pomenila model, druga število valjev motorja, tretja pa število vrat. Ta sistem se je z nekaj modifikacijami obdržal vse do čtka 90-ih.
Leto kasneje je Volvo predstavil še čco 145 in tako imel v svoji ponudbi zraven P210 Duett in Amazon/221 Estate, že tretji karavan. Posamezne čce Duetta in Amazona so izdelovali vse do leta 1969 oz. 1970.
1970-1979
V sedemdeseta je tovarna zakorakala z čimi rezultati. Proizvodnja in prodaja sta rasli, uspeha pa ni mogla zatresti niti prva naftna kriza. Pred njo je 1972 Volvo v želji po izdelavi manjših avtomobilov kupil 33% delež nizozemskega DAF-a. Istega leta so predstavili prvi konceptni avtomobil. VESC- Volvo Experimental Safety Car. Koncept je pod čvino skrival veliko nove tehnologije: ABS, če blazine, teleskopske č,? Izkušnje pridobljene pri preizkušanju laboratorija na kolesih so bile v veliki meri uporabljene pri zasnovi in izdelavi leta 1974 predstavljene generacije 240/260.
Kljub recesiji zaradi naftne krize Volvo uspešno nadaljuje svoje poslanstvo in leta 1974 odpre že svojo 8 tovarno in leto kasneje predstavi luksuzni karavan 265 ter Volvo 66, ki ni bil ni? drugega kot preimenovan DAF 66. Najverjetneje ni potrebno posebej poudarjati njegovega pogonskega sklopa z brezstopenjskim samodejnim menjalnikom- CVT. Samo leto kasneje je iz nizozemske tovarne (Volvo Car B.V.) zapeljal 343 z 1,4 litrskim motorjem in brezstopenjskim menjalnikom. Istega leta v ZDA izberejo generacijo 240 kot merilo za čtev varnostnih standardov!
Do konca desetletja je Volvo predstavil še nekaj izpeljan med katerimi zagotovo najbolj izstopa kupejevska čca generacije 260, z čo oznako 262, ter čtek vgrajevanja Audijevega 6 valjnega dizelskega motorja.
1980-1989
Mo? in rast, bi bila najenostavnejša razlaga osemdesetih. Leta 1980 je bil predstavljen 240 Turbo-prvi Volvo s turbopolnilnikom! Leto kasneje izvozijo v ZDA milijonti avto in tako postanejo či evropski izvoznik vozil na zahtevni ameriški trg. V osemdesetih so Švedi aktivno čli s predstavljanjem konceptnih vozil, ki so v veliki meri nastajal skupaj s serijskimi in kot takšna kazala znanje in zmožnosti tovarne v bližnji ali daljni prihodnosti. Tako sta v čtku osemdesetih nastala VCC (Volvo Concept Car), ki je bil deloma čn v projekt zasnove ekskluzivne 760-ke (1982) in LCP (light Component Project). Slednji, kot že ime pove, predstavlja možnosti uporabe lažjih materialov in alternativne gradnje?
Sredi osemdesetih je svojega kvazi-naslednika dobil P1800. Bertone je poskrbel za ekskluzivno dvo vratno limuzino 780. Svojo predstavitev pa je doživel tudi eden najzanimivejših Volvov vseh ?asov 480 ES, ki je zraven zanimive oblike predstavljal tudi prvi Volvo s pogonom na prednja kolesa.
V tem ?asu so letno proizvajali že ve? kot 400.000 vozil, v katera so že od leta 1986 dalje v veliki meri vgrajevali uravnavni katalizator z lambda sondo, ter posebno zasnovane otroške sedeže.
Leta 1988 predstavijo generacijo 400 s prvim modelom 440. letno proizvodnjo pa v veliki meri zatrese tri tedne č stavka delavcev. Proizvodnja kljub temu ne pade pod 400.000 vozil.
1990-2001
Jeseni 1990 predstavijo 940 in 960. Slednji ima nov vrstni 6 valjni motor. 940 zamenja vse modele 740 razen osnovne čce, ki še vedno ostane v programu.Generacija 900 predstavlja pojem varnosti in za to pobere tudi številna priznanja. Samo leto kasneje zapelje na cesto povsem nov model: 850. Sprva kot limuzina (GLT), kasneje kot Estate (kombi) Bencinski 5 valjnik, ki je natanko deset let kasneje zaživel tudi kot dizeski D5), povsem nova zadnja prema, samo nastavljivi varnostni pasovi in SIPS, ali prevedeno ča zaš?ita potnikov v vozilu-danes temu preprosto čmo stranske če blazine. Istega leta postane solastnik nizozemske tovarne zraven države in Volva še japonski Mitsubishi. Tovarna se preimenuje v NedCar.
ECC-Enviromental Concept Car, predstavlja koncept sodobnega, okolju prijaznega vozila. Nekaj let kasneje na S80 najdemo nekaj potez ECC-ja!
Novembra 1993 izdelajo zadnje vozilo generacije 240, ki nosi številko čo od 2,8 milijona.
1995 predstavijo najprej S40, nato še V40. Volvo, ki si veliko deli s Mitsubishijevo Carismo, ki nastaja v isti tovarni. S predstavitvijo štiridesetke se če nov čn oščvanja, kjer se S uporablja za limuzino (Sedan), V za karavan (Versatility) in C za kupe ali kabriolet. Da če število pomeni či avto, najverjetneje ni potrebno posebej poudarjati?!
V drugi polovici devdesetih tako nastopi ?as za novo oznako. C! Po P1900 Sport, P1800, 262C in 780 nastopi ?as za novi zvezdi v paleti Volva. C70. Eno ime, dva avta. Kupe ali kabriolet. P1800 se ne rabi sramovati svojega mlajšega brata! Kabriolet, pa je prvi odprti Volvo po Volvu Sport iz daljnega leta 1956.
V skladu z novim oščnjem se ob lepotni operaciji preimenuje tudi 850. Proglasijo ga za S ali V 70. Podobno pa se zgodi z čim bratom, ki se iz 960 preimenuje v S oz. V 90.
Do konca desetletja zaplje na cesto lepo število čc V70, kot so R, AWD in najpomembnejše XC70, ki predstavlja enega prvih SUV v tem segmentu. Ob koncu desetletja čo prekinejo tradicijo zadnjega pogona. Tovarno zapusti zadnji S90 in nastopi obdobje manj ?odsekanih? vozil. S80. Povsem novi model. Sčtka je s svojimi zaobljenimi potezami izgledal kot da ne pripada svojim bližnjim, a ?genetika? je naredila svoje in na plano potisnila poteze, ki se jih niso sramovali skoraj pol desetletja stari predhodniki.
Na prehdu v novo četje dobimo še novega V70, prvi či skandinavski SUV XC90, ter številna konceptna vozila (SCC, ACC, PCC). Ampak to je že sedanjost. Danes je Volvo, potem, ko se je neuspešno združeval z Saabom oz. Scanio (70-ta) in Renaultom (80.-90-ta) v lasti Ford Motor Company. Govorice, ki so v preteklih tednih pricurjale v javnost pa obljubljajo prenos lastništva v japonske roke (Toyota). Ker nismo rumeni tisk, tega ne bomo komentirali temve? bomo Volvu, nekoliko z zamudo, zaželeli vse najboljše za 75. rojstni dan. ?Kotali se, še mnoga leta!?
V zgodovino Volva se je zakopal Martin Volmajer
Foto: Volvo press
Pripis: Ob prebiranju teh vrstic je kdo zagotovo ugotovil, da kaj manjka ali je izpuš?eno. Avtor je zapisal tisto, kar se mu je zdelo zanimivo in pomembno. ?e bi radi vedeli še ve? o tovarni Volvo pa poglejte na njihove č strani www.volvocars.com, kjer je vas ?aka puš?ica?
