Zaradi nekaterih nejasnosti in ne točno podane informacije v slovenskih medijih glede lastnosti etilometrov, Urad RS za meroslovje zadevo natančneje pojasnjuje, da se nepravilno podane informacije ne bodo ponavljale.
Etilometer Dräger Alcotest 7110 MK III je zakonsko merilo in ima odobritev tipa z oznako SI 98-6-1.
Etilometer je zakonsko merilo za ugotavljanje alkoholiziranosti oziroma prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Rezultati etilometrov se uporabljajo v dokaznih postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi, zato je ta vrsta meril pod nadzorom države. Področje ureja in vodi Urad RS za meroslovje.
Za ugotavljanje alkoholiziranosti se uporabljajo tudi indikatorji, ki niso zakonska merila, ter odvzem krvi, kjer se z laboratorijsko preiskavo določi alkoholiziranost.
Pri etilometrih se preverjaja skladnost z Zakonom o meroslovju (Ur. l. št. 26/05-UPB1), Pravilnikom o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Ur. l. št. 72/01 in 53/07) ter Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za etilometre (Ur. l. št. 27/02).
Skladnost se ugotavlja s postopkom odobritve tipa, prve overitve in redne overitve.
V postopku odobritve tipa se etilometer identificira ter ugotovi skladnost merila kot celote z meroslovnim in tehničnimi zahtevami pravilnika. Etilometer se v nadaljnjih postopkih obravnava kot celota ? prikazovalnik, krmilni del, senzor, programska oprema, ipd.
Postopek prve overitve se izvede pred prvo uporabo merila. V tem postopku se ugotavlja skladnost z odobritvijo tipa in njegove meroslovne lastnosti.
Potem, ko je etilometer dan v uporabo, se izvajajo redne overitve. V postopku overitve se ponovno ugotavlja skladnost etilometra in njegove meroslovne lastnosti ? ali so pogreški meritev znotraj predpisanih največjih dopustnih pogreškov.
Za etilometre je predpisana perioda redne overitve 12 mesecev.
V primeru popravila, nadgradnje ali ponovnega nastavljanja meroslovnih lastnosti merila, se izvede postopek izredne overitve merila. Pri overitvi merila, se merilo zaščiti pred nedovoljenimi posegi, izda se potrdilo o skladnosti in namesti overitvene oznake. Za zagotovitev overitev merila je odgovoren uporabnik merila.
Meroslovne lastnosti etilometrov se ugotavljajo na podlagi merjenja vrednosti referenčnih tekočin z zagotovljeno akreditirano merilno sledljivostjo na najvišje mednarodne nivoje za referenčne vrednosti. Urad RS za meroslovje uporablja za ugotavljanje skladnosti laboratorij z akreditirano metodo. Pri tej metodi se opravi več posameznih meritev na celotnem merilnem področju delovanja etilometra z vsaj 10 ponovitvami na posamezni vrednosti. Tipično pri vrednostih 0 g/l, 0.35 g/l, 0.5 g/l, 1.4 g/l in 2.0 g/l, da se pokrijejo mejne vrednosti, ki jih določa Zakon o varnostni v cestnem prometu. Metoda je popolnoma primerljiva z metodami, ki jih uporabljajo druge meroslovne institucije.
V skladu s predmetnimi pravnimi predpisi, ki urejajo področje zakonskega meroslovja ima Urad RS za meroslovje možnost ponovnega preizkusa tipa merila po uradni dolžnosti, kjer se ponovno ugotavlja skladnost tipa merila in njegove meroslovne lastnosti.
V dosedanjih postopkih pri tem tipu merila s strani Urada RS za meroslovje (odobritev tipa, prva overitev, redne in izredne overitve) ni bilo ugotovljenih odstopanj pri preverjanju skladnosti, kar tudi dodatno kaže na ustrezno delovanje programske opreme.
Dejstvo je, da etilometra Dräger 7110 MK III, ki se uporablja v Sloveniji, ne moremo primerjati z etilometrom z enako prodajno oznako, ki je namenjen za druge države ? v tem primeru ZDA, ker so postopki in meroslovne zahteve drugače opredeljeni kot v Sloveniji. Iz tega lahko sklepamo, da je tudi uporabljena programska oprema drugačna.
Urad RS za meroslovje je zahteval v zvezi z zgoraj omenjenim primerom tudi pojasnilo zastopnika proizvajalca Dräger v Sloveniji.
Zadevo na ameriškem sodišču Urad RS za meroslovje sedaj spremlja in po trenutno dostopnih informacijah v postopku v ZDA niso uspeli dokazati ali potrditi, da naprava neustrezno deluje oziroma ne dovolj točno meri vsebnost alkohola v izdihanem zraku. Priloženo dokazno gradivo samo omenja, da mogoče obstaja možnost napačnega izračuna izmerjene vrednosti. Do teh zaključkov so prišli samo na podlagi simuliranih analiz izvorne kode programske opreme. Merila dejansko niso funkcionalno preskusili.
Urad RS za meroslovje