Mednarodni tiskovni kolokvij o motorjih 2009. Vodilna motiva: varovanje okolja in zaščita pred nesrečami
-
V naslednjih 20 letih prevladuje v avtu motor z notranjim izgorevanjem
-
Hibrid kot tehnološki most do električne vožnje
-
Uskladitev moči avtomobilske industrije za razvoj električnega avtomobila
-
Samo v letu 2009 okoli tri milijarde evrov za raziskave in razvoj
Javnost vznemirja naslednje vprašanje: Kakšen motor bo poganjal avtomobil prihodnosti? Javna razprava je prežeta z raznolikimi interesi ? z interesi voznikov, avtomobilske industrije in njenih dobaviteljev, pa tudi politikov, združenj, organizacij s področja varovanja okolja in še mnogih drugih skupin. Zaradi raznolikih mnenj in še dokaj pomanjkljivega znanja se zdi, da so ocene tistega, kar je mogoče narediti, potisnjene v ozadje: Električni avto prihaja na dolgi rok, motor se bo v avtu obdržal naslednjih dvajset let, pomembne naloge elektrifikacije pogona morajo biti rešene ? in predvsem: Vožnja z avtomobilom mora postati še bolj varna. Avtomobilska prihodnost je bila tema tiskovnega kolokvija o motorjih 2009, ki ga je priredil v svetu vodilni dobavitelj Bosch sredi junija v Boxbergu. Srečanja se je udeležilo več kot 200 novinarjev iz 30 dežel.
Izpolnitev vizije električne vožnje
Električna mobilnost prinaša s seboj povsem nova dejstva ? nove poslovne modele, nobenih emisij in bistveno večjo učinkovitost. ?S temi vizijami se zelo temeljito ukvarjamo,? pravi dr. Bernd Bohr, poslovni vodja podjetja Bosch in predsedujoči na področju tehnike motornih vozil, na začetku prireditve. ?Radi bi jih uresničili s pomočjo novosti, tako, kot smo doslej vedno znova pripomogli k novostim pri vožnji z avtomobilom.?
Sistemski dobavitelj Bosch prinaša raznoliko tehnologijo in s polno paro dela na tem, da bi lahko serijsko izdeloval avtomobile na električni pogon ? to je eno. In drugo: Istočasno se bodo inženirji še desetletja na vso moč trudili, da bi izboljšali tehniko motorjev z notranjim zgorevanjem. ?Delali bomo eno, ne da bi zanemarili drugo,? razlaga Bohr. ?Naš razvojni kader si prizadeva za 25 do 30 odstotne izboljšave pri porabi tako bencinskih kot tudi dizelskih motorjev ? pri dizelskih motorjih želi priti pod mejno vrednost
To bo mogoče zaradi po vsem svetu razširjene Boscheve tehnike motornih vozil. Po svetu je namreč 168 000 ljudi, ki se za to trudijo na 131 produkcijskih in 53 razvojnih mestih ? vedno blizu stranki in tržišču. Od tega dobrih 25 000 sodelavcev s področja tehnike motornih vozil podjetje Bosch zaposluje v raziskavah in razvoju (F&E ? Forschung und Entwicklung) in bo v ta namen letos obrnilo okoli tri milijarde evrov. ?S tem bomo naše investicije v F&E celo v teh gospodarsko težkih časih obdržali na visoki ravni in dosegli bomo vodilno mesto v avtomobilski industriji,? trdi Bohr. ?Pripravljamo se na čas po krizi, na čas, ko bodo rezerve olja zelo majhne, mobilnost se bo večala, posledično pa bodo naraščale tudi zahteve po varnih vozilih.?
S tem Bohr poudarja dolgoročno usmeritev podjetja ? preko sedanjega padca svetovne avtomobilske proizvodnje na 15 do 20 odstotkov presežka. Tudi podjetje Bosch čuti posledice gospodarskega pojemanja. Leta 2008 je gospodarska kriza na področju tehnike motornih vozil povzročila padec prometa za 6,9 odstotka na 26,5 milijard evrov. V letu 2009 Bohr pričakuje nazadovanje za še dodatnih 15 odstotkov.
Razvoj električnega pogona ? dvig energijske gostote, padec stroškov
?Najprej se bo električni avtomobil pojavil na cestah le v majhnem številu, šele po letu 2020 pa bo njegova prisotnost bolj opazna,? pravi Bohr. Temu v prid govori rastoča urbanizacija. Do leta 2015 bo po svetu 60 ogromnih mest z več kot 5 milijoni prebivalcev. Električni avtomobil je optimalen za promet v tako velikih mestih. Najboljše možnosti ima v gosto poseljenih regijah Azije, pa tudi v evropskih in ameriških metropolah. ?Menimo, da bo leta 2015 na svetu približno 500 000 električnih avtomobilov. Če naj jih bo več, moramo učinek teh avtomobilov bistveno povečati,? meni Bohr.
To predvsem pomeni več energijske gostote za ?rezervoar? električnega vozila, baterijo. Da bi električno vozilo danes lahko premagalo najmanjšo razdaljo,
?Če primerjamo dva proizvajalca baterij, ki proizvedeta od 50 000 do 500 000 baterij letno, ugotovimo, da je cena baterije manjšega proizvajalca obremenjena s približno za 500 evrov višjimi razvojnimi stroški,? razlaga Bohr. Veliki serijski proizvajalec v primerjavi z malim dosega občutno znižanje relativnih stroškov proizvodnje. Da bi lahko z električnimi avtomobili hitro osvojili tržišče, je bistveno znižati stroške na polovico do ene tretjine. Na tem dejstvu je osnovana Bohrova zahteva za proizvajalce v Evropi in Ameriki, da namreč svojih moči ne bi zapravljali po nepotrebnem. Namesto tega je treba ravnati usklajeno ? podobno, kot sta to že počeli Japonska ali Kitajska.
Izkoriščenje prednosti partnerjev
Zato je po Boschevem mnenju tudi pri električnem vozilu treba stremeti k partnerski razdelitvi nalog med proizvajalci avtomobilov in sistemskimi dobavitelji. Proizvajalec usmerja celoten koncept vozila na nov pogon. Njegov dobavitelj ureja nove tehnologije za avto, kot je litij-ionska baterija, in jih gospodarno dobavlja proizvajalcem v velikih količinah.
Podjetje Bosch kot sistemski dobavitelj meni, da ima v poslih, ki se tičejo električnega avtomobila, ugodne možnosti. Prvi začetek serijske izdelave Boscheve hibridne tehnike je načrtovan za leto 2010. Izkušnje s hibridi predstavljajo optimalno izhodišče za pot do električnega avtomobila. Na svojem lastnem proizvodnem področju in s trenutno 400 inženirji Bosch opravlja dela za elektrifikacijo avtomobila ? načrtovanih je več kot 500 vozil do konca leta. Dodatna inovacijska pomoč pa prihaja iz našega Joint Venture SB LIMotive, skupaj s Samsung SDI. Tukaj se inženirji ukvarjajo z bistvom električnega pogona prihodnosti ? z litije-ionsko baterijo. Od leta 2011 bo nova baterijska tehnika dovolj dodelana, da bo primerna za serijsko uporabo za avtomobile.
Varovanje okolja ? tudi z motorjem z notranjim zgorevanjem
?Toda kljub vsemu, kar Bosch počne na področju alternativnih pogonskih konceptov, bo v naslednjih 20 letih motor z notranjim zgorevanjem ostal najpomembnejša tehnika v avtomobilu,? se glasi Bohrova napoved. Z nadaljnjim razvojem Ottovih in dizelskih motorjev bo mogoče še naprej kar najhitreje in zelo učinkovito zmanjševati porabo goriva in emisije CO2 ? v skladu s svetovnimi, vse močnejšimi administrativnimi pobudami za zaščito virov in varovanje okolja. ?Tako bo dizelski avto srednjega razreda postal ?tri-litrski-avto? - z manj kot
Tako Bosch pričakuje, da se bo v svetovni avtomobilski proizvodnji delež dizelskih motorjev do leta 2016 rahlo povečal, in sicer s 25 na 28 odstotkov. Medtem ko v zahodni Evropi ta delež ostaja domala enak, narašča predvsem v azijskih deželah, kjer se število prebivalstva povečuje, in v Združenih državah Amerike. Podobno zanimiv je razvoj Ottovega motorja. Delež neposrednega vbrizgavanja bencina, ki je zelo varčno, se bo v svetovni proizvodnji vozil do leta 2016 potrojil, in sicer na 16 odstotkov. Še zlasti v zahodni Evropi in severni Ameriki, na Japonskem in v Koreji se ta tehnika vse bolj uveljavlja ? tudi zato, ker skupaj s turbo polnjenjem brez izgube zmogljivosti omogoča manjše in bolj učinkovite motorje. ?Kamorkoli pogledamo,? pravi Bohr, ?gre trend v smer varčnejših motorjev.?
Več omrežja, več varnosti ? izhodišče ESP?
Prav tako pomembna kot varčna in okolju prijazna mobilnost je tudi varnost vozila. Na področju varnosti Bosch s pomočjo v omrežju prisotnih varnostnih sistemov in senzorike razvija nove funkcije. Izhodišče predstavlja zaščita pred zanašanjem ESP? - sistem, ki lahko prepreči do 80 odstotkov vseh nesreč, ki so posledica zanašanja. Leta 1995 ga je Bosch kot prvi proizvajalec prinesel na tržišče, danes pa ga na svetu vgradijo v vsako tretje novo vozilo. Leta 2012 ga bodo v vsako drugo.
Zakonodajalci so v tem času zaradi ESP? že zaznali večjo varnost. Zato bo zaščita ESP? v Evropi do leta 2014 obvezna za vse razrede avtomobilov. To še presega ureditev v Združenih državah Amerike, kjer je sistem predpisan le v vozilih do 4,5 ton.
Lahko bi sledile ureditve v drugih regijah, kajti število umrlih v prometnih nesrečah se preveč različno razpleta. V Evropi, Združenih državah Amerike in na Japonskem se je to število od leta 2000 zmanjšalo za četrtino do tretjino, v Indiji na primer pa se je v časovnem obdobju od leta 1990 do danes povečalo za faktor 2. Tovrstno stopnjevanje nujno zahteva tehniko, kakršna je ESP?.
?Pospešujemo tehnični razvoj za zagotavljanje zaščite pred nesrečami,? poudarja Bohr ? morda s povezovanjem ESP? z radarskimi in video senzorji. Še v letu 2009 bo podjetje Bosch začelo serijsko izdelovati predvidljive samodejne zasilne zavore. Tako bo po izračunih Boschevih raziskovalcev nesreč mogoče preprečiti tri od štirih težkih prometnih nesreč z naletom ? nesreče, ki imajo zlasti za gospodarska vozila pogosto katastrofalne posledice. Na to se je odzvala Evropska unija: Od leta 2015 bodo vsa nova gospodarska vozila morala biti opremljena s samodejnimi zasilnimi zavorami, prav tako transporterji z nosilnostjo, ki presega 3,5 ton, enako tudi tovornjaki in avtobusi. Bosch si istočasno prizadeva za nižje cene ABS in ESP? sistemov na trgih v naprednih deželah.
Bosch varnost v prometu podpira enako intenzivno kot nove pogonske koncepte. Izsledke svojih raziskav tehnološko podjetje nato objavlja po vsem svetu. Tako je leta 2007 stekla proizvodnja Boschevih antiblokirnih sistemov (ABS) v Braziliji, leta 2009 Bosch začenja z izdelavo ABS sistemov v Indiji ? na Kitajskem pa je bil pred pol leta odprt še en center za regulacijo zavornih sistemov. Bosch z nezmanjšano močjo stavi na inovacije ? in na to, da se bodo širile po vsem svetu.
