Posebne znamke obeležujejo več kot šest desetletij električnih vozil Nissan.
Lani je v začetku avgusta, ob otvoritvi novega sedeža Nissana bilo napovedano, da je to mejnik začetka novega obdobja za družbo in začetka novega obdobja mobilnosti. Nissan je namreč ob tej priložnosti, svojo zavezanost razvoju mobilnosti brez izpustov, podkrepil z razkritjem načrtov za bližnjo in daljno prihodnost, ki jih je podkrepil z avtomobilom na električni pogon Leaf.
Odločenost, zaveza neomajno slediti ciljem in zmožnost uresničevanja vizije temeljijo na izkušnjah in znanju, ki jih je Nissan pridobil v več kot šest desetletjih uspešnega razvoja in izdelave vozil na električni pogon. To bogato zgodovino družbe na področju brezogljične, oziroma nizkoogljične mobilnosti bo od 1. februarja, do 31. avgusta letos na Japonskem obeležila serija poštnih znamk na katerih bodo motivi Nissanovih vozil na električni pogon. Na čelu s prvim tovrstnim vozilom Tama izdelovalce Prince Motor Co. Ltd., družbe, ki je kasneje postal sestavni del Nissana. Tama na električni pogon je kot taksi in dostavnik v urbanih okoljih začela voziti davnega leta 1947.
Zavezanost novim tehnologijam, vizionarstvo in zmožnost odpiranja novih poti razvoja je Nissan dokazal med drugim tudi leta 1995, ko je kot prvi izdelovalec vozil izdelal omejeno serijo 30 avtomobilov na električni pogon, opremljenih z litij ionskimi akumulatorji. Prairie EV je bil uspešno vključen v nekaj poslovnih voznih parkov. Vizionarstvo te odločitve potrjujejo litij ionski akumulatorji danes, saj so osnova povečanega dosega in hitrega polnjenja akumulatorjev avtomobilov na električni pogon. Torej prav akumulatorji, ki jih je kot prvi med izdelovalci vozil uporabil Nissan, so temelj odločnega množenja avtomobilov, ki naj bi vodili v brezogljično, oziroma nizkoogljično družbo. Povečujejo njihovo uporabnost do ravni, ki zmore zadovoljiti potrebe po dnevni mobilnosti vsaj 80 odstotkov uporabnikov avtomobilov.
Svojevrsten mejnik pri razvoju avtomobilov z ničelnim izpustom ogljikovega dioksida je Nissan s Prairie EV postavil leta 2000. Za zadovoljevanje logističnih potreb na mednarodni raziskovalni postaji na globokem severu Norveške, na geografski širini 79 stopinj, so se raziskovalci odločili prav za Nissanov avtomobil na električni pogon. Tako je Prairie EV v ekstremni razmerah, brez tovarniške podpore opravil izjemno zahteven preizkus učinkovitosti. Raziskovalci so ga uporabljali za vsakdanje vožnje, do letališča prvega obljudenega kraja in za potrebe raziskovanj. Še posebej se je Prairie EV z ničelnim izpustom izkazal ob obiskovanju in odčitavanju merilnih naprav za vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju in opazovanju divjih živali, ki se jim je bilo mogoče približati brez hrupa in brez vonja izpušnih plinov. Posebnost Prairie EV so bili litij ionski akumulatorji valjaste oblike. Vozilo je delovalo brez težav polnih šest let, ko se je snel kabel s kondenzatorja. Boljšega praktičnega preizkusa učinkovitosti delovanje litij ionski akumulatorji in Nissanove tehnologije brezogljične mobilnosti prihodnosti v ekstremnih razmerah ni bilo mogoče opraviti.
Že prej je Nissan vgradil litij ionske akumulatorje, leta 1997 v 200 vozil, ki jih je v Kaliforniji namenil poslovnim kupcem, med njimi policiji iz Santa Monice in mednarodnemu letališču v Los Angelesu. Kot križanec med športnim terencem in karavanom je Altra EV merila v dolžino 4869 mm.
V vsakdanji rabi se je izkazal tudi leta 1999 izdelan Nissan Hypermini, ki se je postavljal z avtonomijo 115 km. Le 2655 mm dolg avtomobil je dosegel za urbano okolje več kot zadovoljivo končno hitrost 100 km/h.
Z vstopom v novo tisočletje je Nissan v sodelovanju z družbo NEC zadržal vodilno vlogo pri razvoju litij ionskih akumulatorjev, saj je bil prvi v avtomobilskem svetu, ki je valjaste zamenjal z mnogo bolj učinkovitimi ploščatimi.
Novi akumulatorji so omogočili tudi povsem inovativno zasnovo vozil na električni pogon, kar je Nissan predstavil s študijskima voziloma Pivo leta 2005 in Pivo2 leta 2007. Oba sta imela nove litij ionske akumulatorje nameščene v spodnji del vozila, združene v skupno platformo s sistemom električnega pogona. Nadgradnja je bila ločena od pogonskega sklopa. Zasnova, za katero je značilna tudi obsežna raba krmiljenja 'by wire' je odkrila do takrat neznane možnosti zasnove vozil, ki predvsem v urbanih okoljih zagotavljajo povsem nove razsežnosti mobilnosti.
