- Obletnica dveh kultnih avtomobilov
- Nova avtomobila z začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta povezala do tedaj nezdružljivo
Opel že dolgo razvija svojevrstno umetnost spreminjanja nišnih izdelkov v uspešne, velikoserijske avtomobile. Tako kot danes vsestransko prilagodljivi Meriva in Zafira uvajata nove trende, sta v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja Manta in Ascona ustvarili nov avtomobilski segment. V samo petih letih so jih prodali približno 1,2 milijona. Kljub temu, da so zanju uporabili enako platformo, sta nagovarjali različni skupini kupcev. Manta je bila dinamičen, športni kupe. Ascona dostopen družinski avtomobil, oziroma kompakten karavan sodobnega življenjskega sloga.
Manta ? Družinam prijazen kupe
Septembra 1970 so v hotelu Maritim v Timmendorfer Strandu, v bližini Lübecka na nemški obali Baltika, novinarjem predstavili Manto. Kupe skladno tekočih potez je imel nameščen znak v obliki velike mante, ki je nastal na osnovi fotografij francoskega morskega biologa Jacquesa-Yvesa Cousteaua te nenavadne ribe. Zasnovan po vzgledu na tako imenovane ?pony? avtomobile, ki so bili takrat posebej priljubljeni v ZDA, je športna Manta zadostila novim zahtevam. Bila je namreč nekaj med klasičnim kupejem in tradicionalno limuzino. Bila je moden, slogovno dovršen avtomobil, ki je kljub temu bil skladen z vsakdanjo družinsko rabo.
Konec šestdesetih let se je vse bolj uveljavljal individualizem. Zato so mladi po letih in mladi po srcu začeli odločneje segati po atraktivnih kupejih. Tako so v prvih šestih mesecih prodaje v letu 1971 prodali 55.399 Opel Mant.
Vsestransko ? Avtomobil za vse
Manta si je delila spodnji del karoserije in podvozje, ki je seveda bilo nastavljeno v skladu z bolj dinamično vožnjo, z Ascono. Skupna sta jima bile tudi dve različici, povsem novega 1,6-litrskega motorja z največjima močema 50 kW (68 KM) in 59 kW (80 KM). Motor z oznako S, z delovno prostornino 1,9 litra, ki so ga namenili športni različici Manta SR, je bil prevzet iz Opel Rekorda. Dosegel je največjo moč 66 kW (90 KM) in je bil za začetek namenjen izključno Manti. Kmalu po začetku prodaje so ponudbo Mante razširili še s cenovno posebej dostopno različico, z 1,2-litrskim motorjem, ki je dosegel največjo moč 44 kW (60 KM). Leta 1973 je bila predstavljena Manta GT/E z 1,9-litrski motor s sistemom vbrizga goriva Bosch L-Jetronic. Postavljala se je z največjo močjo 77 kW (105 KM). Manta A je tako postala prvi Opel z motorjem z elektronskim vbrizgom goriva. Tovrstni motor, ki je gnal različico GT/E, je imel 11 kW (15 KM) več kot 1,9-litrski motor S. Skladno z modo tistega časa, je imela Manta GT/E vrsto elementov iz kroma, ki so zamenjali dele v črni mat barvi.
Aprila 1975 je tik pred predstavitvijo Mante B, ponudbo zaokrožila posebna serija Manta Black Magic, popolnoma črne barve z rdeče oranžno črto na boku in spodnjem robu spredaj. Opel je izdelal 498.553 Manta A.
Ascona ? avtomobil tehnične prihodnosti
Ascona A je bila premierno predstavljena na avtomobilskem salonu v Torinu leta 1970. V novinarskem predstavitvenem materialu so zapisali, da je to avtomobil tehnične prihodnosti. V Oplovi ponudbi je zapolnila vrzel med Kadettom in Rekordom ter nagovarjala nov segment kupcev, ki je vzniknil tista leta. Do marca 1975 so izdelali 691.438 Ascon A.
Obese, vzmetenje in pogonski sklopi Ascone in Mante so bili enaki. Sprednji kolesi sta bili vpeti posamično, z vijačno vzmetjo in teleskopskim blažilnikom. Zadnja toga prema je imela dve vodili in Panhardov drog.
Ascona je bila na voljo kot limuzina z dvema in štirimi vrati, v standardni in luksuzni izvedbi. Namenili so ji dve različici 1,6-litrskega štirivaljnega motorja. Izhodiščna je dosegla največjo moč 50 kW (68 KM), različica S, z večjim kompresijskim razmerjem, 59 kW (80 KM). Tako kot večji štirivaljnik v Rekordu je tudi ta Asconin motor imel odmično gred v glavi. Cenovno posebej dostopna različica z 1,2-litrskim motorjem z največjo močjo 44 kW (60 KM) je bila predstavljena marca 1972.
Ascona Voyage ? nov, srednje veliki avtomobil
Kot karavana, skladnega s sodobnim življenjskim slogom, s čemer je Opel opravičil pionirsko vlogo na tem področju ter se kot že ničkolikokrat potrdil kot vizionar novih trendov, so kupci z velikim odobravanjem sprejeli inovativno Ascono Voyage. Karavan z dvemi vrati ni bil klasičen tovrstni avtomobil. Bil je avtomobil namenjen mladim družinam, za aktivno preživljanje prostega časa. Vanj je bilo mogoče vstaviti kolesa in celo gumijasti čoln. ?Danes si ljudje želijo potovati, kampirati, ukvarjati s športi in hobiji, tudi takšnimi kot so vodni športi, ki zahtevajo prevoz večjih rekvizitov. Pred osebna vozila so tako postavljene nove zahteve po prostornosti in nosilnosti. A ob tem mora na izjemni ravni biti tudi udobje potnikov. Zato smo zasnovali in izdelali avtomobil, ki zmore zadostiti vsem tem zahtevam. To je Ascona Voyage.? je pisalo v novinarskem predstavitvenemu materialu. Ascona Voyage je bila na voljo le v L različici. Ponudbo je razširila šele prestižnejša karavanska različica leta 1974.
Ascona SR ? orodje zmagovalcev
Poleti leta 1971 je stekla prodaja Ascone 1.9 S in Ascone SR. Različici SR so namenili 1,6-litrski motor z oznako S, z največjo močjo 59 kW (80 KM), oziroma 1,9-litrski štirivaljnik z največjo močjo 66 kW (90 KM). Zmogljivejšima različicama je bil, kot del dodatne ponudbe, namenjen tudi tristopenjski samodejni menjalnik. Izvedba SR je bila na voljo tudi pri različici Voyage, kar je predstavljalo popolno novost za karavane. Še posebej v limuzini pa je zgovorno razkrila športni potencial Ascone.
Leta 1974 sta Walter Röhrl in Jochen Berger z dvovratno limuzino zapeljala na hitrostne preizkušnje Evropskega prvenstva v reliju. Ascono, s katero je nastopala posadka Opel Euro Dealers Teama, je poganjal štirivaljnik z delovno prostornino povečano na dva litra, z glavo motorja iz aluminija in nasproti stoječimi sesalnimi in izpušnimi ventili. Motor je dosegel največjo moč 147 kW (200 KM) pri 6700 vrtljajih na minuto. Röhrl in Berger sta zmagala šest preizkušenj od osmih, ki so štele za Evropsko prvenstvo v reliju in dosegla neverjetnih 120 točk.
Leta 1975 sta Röhrl in Berger zmagala Rally Acropolis in tako z Ascono A, tik preden jo je zamenjala Ascona B, dosegla prvo zmago Opla na relijih za svetovno prvenstvo.
