Zgodovina

90 let Mazdine zgodovine

 

Mazda je bržkone edina avtomobilistična znamka na svetu, ki je svoje ime dobila po božanstvu, natančneje po Ahuri Mazdi, vrhovnemu božanstvu znanja in spoznanja v zoroastrizmu, ki velja za eno najstarejših svetovnih religij. Ahura Mazda po verovanju mazdaistov združuje človeka z naravo in vsemi bogovi. Pa vendar, če smo povsem pošteni, se je Džudžiro Macuda, ustanovitelj podjetja Mazda, za takšno ime bržkone odločil tudi zaradi podobnosti s svojim priimkom. Vse skupaj se je začelo še nekoliko prej, leta 1920, ko je ambiciozni Macuda v Hirošimi ustanovil podjetje Toyo Cork Kogyo, ki danes velja za prvotno osnovo, na kateri je skozi čas nastalo današnje globalno podjetje Mazda Motor Corporation.

 

Zgodnje obdobje

 

Sprva se je podjetje Toyo Cork Kogyo ukvarjalo s predelavo in distribucijo plutovine, kar je mogoče sklepati tudi s samega imena podjetja, že dobro desetletje po ustanovitvi pa so pričeli izdelovati tudi motorna vozila.  Verjetno si tudi Džudžiro Macuda na samem začetku ni predstavljal, kakšne razsežnosti bo nekoč dobilo podjetje, ki ga je ustanovil. Leta 1931 so pri Mazdi na tržišče poslali svoj prvi avtomobil ? pravzaprav je šlo za majhen dostavnik na treh kolesih, bolj podoben motorju s prikolico kot avtomobilu, ki pa se je s svojo praktičnostjo hitro priljubil predvsem pri obrtnikih. Mazda-Go, kot so ga poimenovali, si lasti tudi laskavi naziv prve motorizirane rikše na svetu. S pričetkom druge svetovne vojne so tudi pri Mazdi, kot pri vseh večjih podjetjih na Japonskem, po naročilu cesarja pričeti s proizvodnjo orožja, nato je Hirošimo doletela še atomska bomba, tako da se je razvoj prvega avtomobila zavlekel v leto 1960, ko so pri Mazdi ponosno predstavili model R360 Coupe, ki je kljub zelo kompaktni zasnovi ponujal prostor štirim potnikom. Tudi z Mazdo R360 so podobno kot z Mazdo-Go v Hirošimi uspeli ustvariti nov segment najmanjših vozil, ki ga danes na japonskem tržišču označujejo z besedno zvezo kei car. Dve leti po predstavitvi modela R360 so pri Mazdi predstavili še štirivratno limuzino na njegovi osnovi in jo poimenovali P360, čeprav se je zanjo bolj prijel ljubkovalni naziv Carol. Uspeh novih modelov je bil izjemen, saj so pri Mazdi že po treh letih zabeležili milijon izdelanih avtomobilov.


Tradicija in inovativnost

 

Pri Mazdi so že od začetka velik poudarek namenjali inovativnosti, ki se je odražala tudi v iskanju alternativ klasičnemu Ottovemu motorju. Že sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja so tako pri Mazdi pričeli z razvojem alternativnih rešitev na področju pogonskih agregatov, ki so jih nato skozi desetletja izboljševali. Najbolj znana Mazdina rešitev na tem področju je rotacijski motor Renesis, ki pa ni Mazdina edina alternativa klasičnim Ottovim motorjem, saj je Mazda že pred časom predstavila tudi svoj prvi model z Millerjevim motorjem, ki se od običajnih Ottovih motorjev loči predvsem po spremenjenem sistemu odpiranja ventilov, kar prispeva k nižji porabo goriva. Omenjena koncepta pogonskih agregatov ponuja Mazda tudi v aktualni prodajni paleti v modelih RX-8 in Mazda2.

 

Konec šestdesetih je pri Mazdi prišlo do sprememb, ki so znamko iz Hirošime dokončno ustoličile na zemljevidu najpomembnejših proizvajalcev avtomobilov. Leta 1966 je podjetje v domačem mestu odprlo novo tehnološko dovršeno tovarno. Zahtevno japonsko tržišče je odlično sprejelo praktični kombi Bongo, ki je skozi leta vse bolj dobival status legende. Podobno danes velja za enega najlepših in najbolj inovativnih kupejev vseh časov, model Cosmo Sport 110S, ki je bil s svojim rotacijskim motorjem takrat in je še danes prava futuristična poslastica. Konec šestdesetih je tudi čas, ko se pri Mazdi intenzivno pripravljajo na nastop na ameriškem tržišču. Z modelom R100 Coupe Mazda tudi uradno prične s prodajo na ameriškem kontinentu in tako tudi Američanom ponudi prvi velikoserijski avtomobil z rotacijskim motorjem, ki je tako postal prodajni hit.

 

Motorna tehnologija

 

Novo poglavje na področju dojemanja rotacijskih motorjev so pri Mazdi odprli tri leta kasneje, ko so sebi in svetu dokazali, kakšne spremembe lahko prinese dobra ideja. Mazda RX-7 je leta 1978 poskrbela za pravo revolucijo, saj je ob svoji prvinski športnosti omogočala tudi cenovno dostopnost širšim množicam. Prav to je najbolj pripomoglo k dejstvu, da so še istega leta pri Mazdi prodali milijonti avtomobil z rotacijskim motorjem.

 

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so veljala tudi kot leta naftne krize, se je ponovno izkazala Mazdina inovativnost in sposobnost prilagajanja razmeram na trgu. Podjetje je namreč ob koncu krize predstavilo novo generacijo priljubljenega kompaktnega modela Familia, s katerim je začelo novo uspešno poglavje v svoji zgodovini. Nova Familia, ki jo v Evropi poznamo kot Mazda 323, se je močno priljubila tudi evropskim kupcem, saj je združevala praktičnost in veselje do vožnje v všečni kompaktni zasnovi s pogonom na sprednji kolesni par. Tudi zato je Familia/323 prejela prestižno nagrado 'Japanese Car of the Year'.

 

Sodelovanje s Fordom

 

Konec sedemdesetih let je bilo za japonsko podjetje čas burnih sprememb, ki so ji prinesle tudi partnerstvo s Fordom, rotacijski motor pa je romal v domeno bolj športnih ljubiteljev znamke, kjer svoje mesto zaseda še danes. Prvi moderni športnik z rotacijskim motorjem je tako postal RX-7, ki se je med drugim lahko pohvalil tudi z ?lahkotno? zasnovo, sledil pa mu je prav tako vznemirljiv model RX-8. A veliki met je Mazdi na področju športnih avtomobilov vseeno uspel s klasičnim bencinskim agregatom, saj je model MX-5 še danes daleč najbolj priljubljen mali športnik, hkrati pa velja za utelešenje kompaktnega roadsterja, namenjenega izključno užitkom pri vožnji.

 

Dolgoročno partnerstvo s Fordom, ki je sredi osemdesetih svoj delež v Mazdi povečal na dvajset odstotkov, je prineslo številne sinergične učinke, s katerimi je Mazda pričela nastopati v segmentih vozil, v katerih do takrat ni imela predstavnikov. Omenjeno sodelovanje se je še posebej razmahnilo na področju pick-upov. Na osnovi modelov 323 in 626 pa je nastalo lepo število Fordovih avtomobilov, med katerimi velja omeniti predvsem modele Probe, Escort in Telstar. Svoje znanje so Mazdini inženirji ter oblikovalci Fordu posodili tudi pri snovanju modela Explorer v začetku devetdesetih let. Zavezanost alternativnim načinom pogona motornih vozil pa so dokazali tudi z luksuzno limuzino Millenia, ki so ji namenili pogonski agregat z Millerjevim ciklom. Slednji princip so uporabili tudi v aktualnem modelu Mazda2 za japonski trg, tako da ima Mazda trenutno v prodajnem programu kar štiri različne koncepte pogonskih agregatov z notranjim zgorevanjem.

 

Dinamična devetdeseta leta

 

Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila tako za Mazdo, kot tudi za večino japonskih podjetij precej stresna, k čemur je močno pripomogla azijska finančna kriza leta 1997. Še istega leta so pri Mazdi potegnili za japonske razmere nepredstavljivo potezo in za direktorja podjetja prvič ustoličili tujca, Škota Henryja Wallaceja, ki je s smelo zastavljenim sistemom prestrukturiranja podjetja postavil temelje uspehov, ki jih Mazda žanje v zadnjem desetletju. V novem tisočletju Mazda močno stavi na okolju prijazne alternativne pogonske vire, saj je dejavna tako na področju izrabe vodika in električne energije kot pogonskih goriv, velike napore pa podjetje vlaga tudi v razvoj hibridnih pogonskih sistemov ter reciklaži in biološki razgradljivosti materialov, uporabljenih v svojih avtomobilih.

 

Z devetdesetimi leti neprekinjenega delovanja na svetovnem trgu je Mazda danes med starejšimi še delujočimi proizvajalci avtomobilov na svetu. Kot povsod, so tudi pri Mazdi doživljali vzpone in padce, a zdi se, da podjetje še nikoli v svoji zgodovini ni bilo tako dinamično, kot je danes.

 

Zanimivosti

 

Mazda je v preteklosti na nekaterih tržiščih (predvsem na japonskem in avstralskem) nastopala tudi z več različnimi znamkami, kot so Autozam, Eunos in Enfini, v začetku devetdesetih pa je nameravala na ameriški trg prodreti tudi z luksuzno znamko Amati.

 

Pri Mazdi so med leti 1975 in 1991 namesto logotipa porabljali stilizirano zapisano ime znamke. V začetku devetdesetih je Mazda uvedla povsem nov logotip, ki je svojo današnjo podobo dobil leta 1997. Simbol v obliki zaokrožene črke M predstavlja razprta krila podjetja, hkrati pa spominja na predstavo o bogu Ahura Mazda.

 

Mazda je edini japonski predstavnik, ki mu je uspelo zmagati na znamenitih 24 urah Le Mansa. To se je zgodilo leta 1991, ko je dirkalnik z oznako 787B premagal vso svetovno dirkaško smetano in javnosti ponudil najboljši dokaz o (do takrat) vprašljivi zanesljivosti rotacijskega motorja.


Galerija: