Eči avtomobil je čega pomena za trajnostni razvoj, saj države EU kar tretjino energije porabijo za potrebe prometa. Pri pridobivanju energije pa še vedno prevladujejo fosilna goriva. Primarni energetski viri so tako nafta, premog in plin.
Za nadaljnji razvoj čega avtomobila je torej izjemnega pomena najti čne, kako elektriko pridobivati na kar se da čstejši čn, obenem pa zagotoviti optimalno izrabo.
Vsi či avtomobili uporabljajo či motor. Eči hibridi uporabljajo kombinacijo motorja z notranjim izgorevanjem in čega motorja za pogon avtomobila. Energija se lahko shranjuje v obliki bencina, dizelskega goriva, propana, zemeljskega plina, vodika, baterij, superkondenzatorjev ali v obliki stisnjenega zraka. Ta energija se nato predela in pretvori v čo energijo s čo motorja, ki uporablja ustrezen vir energije.
Eči avtomobil ima precej manj delov kot avto z motorjem z notranjim izgorevanjem. Ima le pet čih sklopov, ki so vsi, razen baterije, zelo vzdržljivi. Kčn vzdrževalni strošek je torej baterija. Tudi dejanska proizvodna cena ni ča od proizvodne cene čega avta. Ker pa je trenutno povpraševanje premajhno in stroški razvoja previsoki, se to odraža tudi na nakupni ceni tovrstnega vozila.
Dobra novica je, da čna zahodnoevropskih držav, ZDA in velika čna proizvajalcev čkujejo, da bo do leta 2020 v voznem parku že 10% povsem čih vozil, torej vozil, ki jih bo gnala baterija. ?e upoštevamo, da hibridni avtomobili postajajo tudi tržno vedno bolj prepoznavni, poznamo pa tudi vodikova ča vozila, lahko torej čo napovedujemo še bistveno či delež okolju prijaznih vozil v voznih parkih.
Eči avtomobili, ki pogonsko energijo pridobijo iz akumulatorja (baterije), so vedno bolj čnkoviti in tudi okolju bolj prijazni kot motorji z notranjim izgorevanjem. Eča vozila namre? oddajajo manj emisij od tistih, ki so gnana na motor z notranjim izgorevanjem. Kljub čtni prednosti pred čimi vozili pa či avtomobil še vedno do neke mere onesnažuje. Kar 87% elektrike namre? še vedno pridobivamo iz fosilnih goriv (nafta, premog, plin). Edina trenutno znana rešitev, ki bi čla polnjenje popolnoma brez okoljskih stroškov, je pridobivanje elektrike iz če energije. V tem primeru bi či avtomobil vozil popolnoma brez emisij.
Znano je, da lahko čo energijo s čo če tehnologije pretvorimo v čo energijo. Slednjo lahko shranimo v baterije, ki jih čmo na želeni uporabnik (v našem primeru či avtomobil).
Manj znano je, da lahko čo energijo shranimo v kemijsko energijo (leva veja). Eden od zelo obetavnih »hranilnikov« je vodik. Zanimiv je zato, ker ga lahko v gorivni celici čnkovito pretvorimo v čo energijo in z njo prav tako poganjamo či avto. S samo 1 kg vodika lahko na ta čn prevozimo okoli 100 km.
Seveda lahko eno obliko ?iste energije pretvarjamo v drugo: denimo čo energijo lahko preko elektrolize pretvarjamo v vodik ipd.
?e bi prav vsi avtomobili vozili čo na elektriko, bi bilo potrebno čti kapacitete če proizvodnje le za 3 do 5 odstotkov. Zmogljivosti čih elektrarn namre? trenutno č niso niti zdale? izkoriš?ene.
Tudi, ?e či avtomobil poganja elektrika, pridobljena iz premoga, se emisije v primerjavi z avtomobilom, gnanim na motor na notranje izgorevanje, zmanjšajo za ve? kot polovico.
Baterije za avtomobil se da ponovno napolniti. Polnjenje čjno traja ?ez no?. Baterije naj se ne bi polnile hitreje kot v treh urah, saj krajši rok polnitve pomeni tudi krajšo možnost uporabe. Polnjenje je č z uporabo vseh čjnih čih čic. Z 220 V čico lahko baterije napolnimo v treh urah.
Dodatna prednost čega avtomobila je reciklaža. Baterije, ki se uporabljajo za či avtomobil, se čo v celoti reciklirajo. Reciklažni postopki se nenehno izboljšujejo, zato odpadne baterije tudi v prihodnosti ne bodo postale dodatna okoljska obremenitev.
Koncept čega avtomobila je znan že ve? kot sto let. Takrat je tovrstno vozilo lahko doseglo hitrost tudi do 100 km/h ter ve? kot 80 km dosega. Danes lahko čo vozilo ob dosegu 200 km vozi tudi do 200 km/h.
Na levi osi grafa je prikazana maksimalna čna energije, ki jo lahko shranimo v 1 kg čih vrst baterij. Kot vidimo, so baterije z najvišjimi gostotami energije še v razvoju oziroma je njihova realizacija čtovana šele v prihodnosti.
Številke nad kolonami predstavljajo število kilometrov, ki jih lahko prevozi či avtomobil, ?e vanj vgradimo ustrezno baterijo (v vseh primerih gre za 200-kg baterijo). Vidimo, da danes lahko z Li-ionsko baterijo prevozimo 150 km. Eči avtomobil, ki ga poganja le baterija, je torej zaenkrat primeren predvsem za vsakdanjo mestno in krajšo relacijsko vožnjo. Z napolnjenim akumulatorjem čo lahko prepeljemo do okoli 150 km. Doseg čih hibridnih variant pa je seveda neprimerno daljši. V prihodnosti pa bi nas lahko enako težka baterija Li-zrak popeljala 500 km dale?. Do leta 2020 torej lahko čkujemo podvojitev energijske gostote oziroma dosega, do leta 2030 pa kar 500 km.
Številke v kolonah prikazujejo ceno baterije v evrih na 1 kWh. Razvidno je, da cene novih, zmogljivejših baterij ne bodo naraš?ale, kar je dober obet za nadaljnji razvoj čih avtomobilov. Pčkovati je celo, da se bodo cene do leta 2020 znižale, ?eprav se bo doseg čl, do leta 2030 pa se bomo za primerljivo ceno kot danes lahko vozili bistveno dlje.
