Elektri?ni avtomobil je klju?nega pomena za trajnostni razvoj, saj države EU kar tretjino energije porabijo za potrebe prometa. Pri pridobivanju energije pa še vedno prevladujejo fosilna goriva. Primarni energetski viri so tako nafta, premog in plin.
Za nadaljnji razvoj elektri?nega avtomobila je torej izjemnega pomena najti na?ine, kako elektriko pridobivati na kar se da naj?istejši na?in, obenem pa zagotoviti optimalno izrabo.
Vsi elektri?ni avtomobili uporabljajo elektri?ni motor. Elektri?ni hibridi uporabljajo kombinacijo motorja z notranjim izgorevanjem in elektri?nega motorja za pogon avtomobila. Energija se lahko shranjuje v obliki bencina, dizelskega goriva, propana, zemeljskega plina, vodika, baterij, superkondenzatorjev ali v obliki stisnjenega zraka. Ta energija se nato predela in pretvori v mehani?no energijo s pomo?jo motorja, ki uporablja ustrezen vir energije.
Elektri?ni avtomobil ima precej manj delov kot avto z motorjem z notranjim izgorevanjem. Ima le pet ve?jih sklopov, ki so vsi, razen baterije, zelo vzdržljivi. Klju?en vzdrževalni strošek je torej baterija. Tudi dejanska proizvodna cena ni ve?ja od proizvodne cene klasi?nega avta. Ker pa je trenutno povpraševanje premajhno in stroški razvoja previsoki, se to odraža tudi na nakupni ceni tovrstnega vozila.
Dobra novica je, da ve?ina zahodnoevropskih držav, ZDA in velika ve?ina proizvajalcev pri?akujejo, da bo do leta 2020 v voznem parku že 10% povsem elektri?nih vozil, torej vozil, ki jih bo gnala baterija. ?e upoštevamo, da hibridni avtomobili postajajo tudi tržno vedno bolj prepoznavni, poznamo pa tudi vodikova elektri?na vozila, lahko torej optimisti?no napovedujemo še bistveno ve?ji delež okolju prijaznih vozil v voznih parkih.
Elektri?ni avtomobili, ki pogonsko energijo pridobijo iz akumulatorja (baterije), so vedno bolj u?inkoviti in tudi okolju bolj prijazni kot motorji z notranjim izgorevanjem. Elektri?na vozila namre? oddajajo manj emisij od tistih, ki so gnana na motor z notranjim izgorevanjem. Kljub o?itni prednosti pred klasi?nimi vozili pa elektri?ni avtomobil še vedno do neke mere onesnažuje. Kar 87% elektrike namre? še vedno pridobivamo iz fosilnih goriv (nafta, premog, plin). Edina trenutno znana rešitev, ki bi omogo?ila polnjenje popolnoma brez okoljskih stroškov, je pridobivanje elektrike iz son?ne energije. V tem primeru bi elektir?ni avtomobil vozil popolnoma brez emisij.
Znano je, da lahko son?no energijo s pomo?jo fotovoltai?ne tehnologije pretvorimo v elektri?no energijo. Slednjo lahko shranimo v baterije, ki jih priklju?imo na želeni uporabnik (v našem primeru elektri?ni avtomobil).
Manj znano je, da lahko son?no energijo shranimo v kemijsko energijo (leva veja). Eden od zelo obetavnih »hranilnikov« je vodik. Zanimiv je zato, ker ga lahko v gorivni celici u?inkovito pretvorimo v elektri?no energijo in z njo prav tako poganjamo elektri?ni avto. S samo 1 kg vodika lahko na ta na?in prevozimo okoli 100 km.
Seveda lahko eno obliko ?iste energije pretvarjamo v drugo: denimo elektri?no energijo lahko preko elektrolize pretvarjamo v vodik ipd.
?e bi prav vsi avtomobili vozili izklju?no na elektriko, bi bilo potrebno pove?ati kapacitete elektri?ne proizvodnje le za 3 do 5 odstotkov. Zmogljivosti ve?jih elektrarn namre? trenutno pono?i niso niti zdale? izkoriš?ene.
Tudi, ?e elektri?ni avtomobil poganja elektrika, pridobljena iz premoga, se emisije v primerjavi z avtomobilom, gnanim na motor na notranje izgorevanje, zmanjšajo za ve? kot polovico.
Baterije za avtomobil se da ponovno napolniti. Polnjenje obi?ajno traja ?ez no?. Baterije naj se ne bi polnile hitreje kot v treh urah, saj krajši rok polnitve pomeni tudi krajšo možnost uporabe. Polnjenje je mogo?e z uporabo vseh obi?ajnih elektri?nih vti?nic. Z 220 V vti?nico lahko baterije napolnimo v treh urah.
Dodatna prednost elektir?nega avtomobila je reciklaža. Baterije, ki se uporabljajo za elektri?ni avtomobil, se prakti?no v celoti reciklirajo. Reciklažni postopki se nenehno izboljšujejo, zato odpadne baterije tudi v prihodnosti ne bodo postale dodatna okoljska obremenitev.
Koncept elektri?nega avtomobila je znan že ve? kot sto let. Takrat je tovrstno vozilo lahko doseglo hitrost tudi do 100 km/h ter ve? kot 80 km dosega. Danes lahko elektri?no vozilo ob dosegu 200 km vozi tudi do 200 km/h.
Na levi osi grafa je prikazana maksimalna koli?ina energije, ki jo lahko shranimo v 1 kg razli?nih vrst baterij. Kot vidimo, so baterije z najvišjimi gostotami energije še v razvoju oziroma je njihova realizacija na?rtovana šele v prihodnosti.
Številke nad kolonami predstavljajo število kilometrov, ki jih lahko prevozi elektri?ni avtomobil, ?e vanj vgradimo ustrezno baterijo (v vseh primerih gre za 200-kg baterijo). Vidimo, da danes lahko z Li-ionsko baterijo prevozimo 150 km. Elektri?ni avtomobil, ki ga poganja le baterija, je torej zaenkrat primeren predvsem za vsakdanjo mestno in krajšo relacijsko vožnjo. Z napolnjenim akumulatorjem tipi?no lahko prepeljemo do okoli 150 km. Doseg razli?nih hibridnih variant pa je seveda neprimerno daljši. V prihodnosti pa bi nas lahko enako težka baterija Li-zrak popeljala 500 km dale?. Do leta 2020 torej lahko pri?akujemo podvojitev energijske gostote oziroma dosega, do leta 2030 pa kar 500 km.
Številke v kolonah prikazujejo ceno baterije v evrih na 1 kWh. Razvidno je, da cene novih, zmogljivejših baterij ne bodo naraš?ale, kar je dober obet za nadaljnji razvoj elektri?nih avtomobilov. Pri?akovati je celo, da se bodo cene do leta 2020 znižale, ?eprav se bo doseg pove?al, do leta 2030 pa se bomo za primerljivo ceno kot danes lahko vozili bistveno dlje.
