Novice

Volvo 760 ? model, ki je rešil podjetje Volvo Car Corporation ? praznuje 30 let

Pred 30-imi leti, natan?neje februarja 1982, je bil predstavljen novi volvo 760 GLE. Atipi?en, a vseeno nezmotljivo Volvo. Javnost ga je ozna?ila kot elegantnega in razburljivega, k ?imer je precej pripomogla zna?ilna oblika. 760-ica je postala model, ki je dejansko rešil podjetje Volvo Car Corporation in za?rtal njegov razvoj v današnjo moderno korporacijo.

 

 

Ob izdelavi prvih na?rtov za novi model v letu 1975, sta avtomobilska industrija in predvsem Volvo preživljala izjemno težavno obdobje. Prva naftna kriza se je ravnokar kon?ala, Volvo pa se je spopadal z vse ve?jimi težavami glede kakovosti izdelave novega modela 240. Tudi ekonomski položaj podjetja ni bil ni? kaj rožnat. Izdelava vozil v tovarni Torslanda je bila draga, celo predraga, in izvoz ni ve? prinašal dobi?ka.

?eprav je seriji 200 kmalu sledila dopolnitev v obliki manjših modelov iz nizozemske podružnice Volvo Car BV, je Volvo nujno potreboval novo dobro prodajano vozilo za prihajajo?e desetletje. Ta avtomobil je moral biti zasnovan in izdelan z namenom izpolniti vse ve?je potrebe po var?nosti, manjših emisijah in varnosti. Obenem pa je moralo podjetje ugotoviti tudi, kaj si bodo vozniki želeli v naslednjih desetih letih.

 

Inovativen odziv na to vprašanje

Model 760 je bil zasnovan v obdobju, ko so se spremembe dogajale skoraj vsakodnevno, dodatno pa so se znotraj podjetja kresala številna razli?na mnenja glede novega vozila. Takrat še ni bilo interneta s katerim bi se dalo enostavno pokukati naokoli in Volvo je uporabil najboljše orodje na voljo – zelo temeljito analizo svoje okolice. Temeljite raziskave in miselna fleksibilnost sta ekipo razvijalcev popeljala na pravo pot, kjer pa skorajda ni bilo prostora za napake.

 

Ve? avtomobila ob manjši teži

Sprejeta je bila odlo?itev, da naj razvoj novega modela temelji na zanesljivosti, var?nosti, dolgotrajnosti, enostavnem servisiranju, nizki stopnji hrupa, oblikovanju in zmogljivostih – v tem vrstnem redu. Razvojna skupina se je dodatno odlo?ila za pogon na zadnja kolesa, 10 cm daljšo medosno razdaljo, malce manjšo dolžino a obenem enako širino ter 100 kg nižjo težo kot pri modelu 240. Zavoljo var?evanja je bila ve?ina tehni?nih elementov (z majhnimi spremembami) prenesena iz vozil serije 200. To je med drugim veljalo za prenos mo?i, vzmetenje in številne ostale sistemske rešitve. A zunanjost vozila je morala biti izdelana popolnoma na novo.

Projekt z interno oznako P31 je bil deležen številnih sprememb. Tako so bile tehni?ne specifikacije dokon?no dolo?ene šele približno isto?asno z zakoli?enjem kon?ne oblike, kar je pri vozilih prav tako težavno in pomembno kot uporaba ustreznih tehni?nih elementov.

Model naj bi bil po na?rtih predstavljen leta 1980, a je bila takrat predstavitev potisnjena v leto 1981.

 

Škatlasta oblika postane koncept

Na izbiro so bili številne oblike, mnoge izmed njih plod dela oblikovalcev izven podjetja. Ve?ina le-teh si je zamislila limuzino, a Volvov vodja oblikovanja Jan Wilsgaard se je bolj nagibal h kombilimuzini. Finan?ni oddelek se je po drugi strani zavzemal za obliko z ravnimi in ploš?atimi površinami in ravnimi stiki, še najbolje 90-stopinjskimi, s ?imer bi se ?im bolj znižali stroški proizvodnje.

Na koncu, ko se je bitka bila med favoritoma oddelka za trženje in oddelka za na?rtovanje, je v?asih zelo skrivnostni Wilsgaard iz rokava potegnil še ne videni predlog. To je bila njegova lastna ideja, ki je na druga?en na?in združevala zahtevane zna?ilnosti: vozilo s podaljšanim zadnjim delom v obliki karavana, ravnimi linijami in ostro odsekanim zadkom. Ta odsekani zadek je ostal prisoten tudi v kon?nih razgovorih o obliki, a je bil na koncu spremenjen v limuzinsko obliko s skorajda navpi?nim zadnjim steklom in škatlastim koncem. Ravne stranice so avtomobilu pridale ob?utek prostornosti in udobja in mu predvsem vdihnile resni?ni karakter.

Kmalu se je izkazalo, da je bila odlo?itev prava. V poplavi oblastih in drsljivih »posodic za milo« ostalih proizvajalcev je bila Volvova škatlasta oblika takojšnji hit in je kmalu postala njegov zaš?itni znak. V tem obdobju tehtanja med razli?nimi oblikovnimi rešitvami so se kot izredno pomembne izkazale t.i. produktne klinike, ki jih je Volvo prvi? uporabil za ta model. Tam so bile zabeležene reakcije posameznikov na novo vozilo, pri ?emer niso bile razkrite nobene podrobnosti, kot sta znamka itd. Reakcije sicer niso bile povsod pozitivne, a v ZDA, ki jih je Volvo smatral kot osrednji trg za 760-ico, so bili odzivi izjemno pozitivni in ljudje so model sprejeli za svojega.

Na razvojni proces (in posledi?no tudi na sam projekt) sta v veliki meri vplivala nova zakonodaja in pogonski program. V oddelku za na?rtovanje so še zmeraj prevladovale risalne table, a vse bolj so se uveljavljali ra?unalniki, ki so omogo?ali uporabo naprednih ra?unskih modelov, predvsem na podro?ju varnosti. Projekt je tedaj vstopil v svojo sklepno fazo in je bil v za?etku leta 1978 šaljivo preimenovan v 1155, oziroma pet do dvanajstih. Potrebno je bilo pohiteti.

 

Vozilo VCC – okusna pokušina

A še preden so 70. postala 80. se je dogodilo veliko stvari. Spomladi 1978 je bil pripravljen prvi vozni prototip in kmalu zatem je bila izdelana kopica dodatnih testnih vozil in ?asovno potratno ter temeljito testiranje na terenu se je lahko pri?elo. Testna vozila so po treh kontinentih v najbolj mrzlih in vro?ih podnebjih na voljo skupaj prevozila 3,200,000 kilometrov, in dodobra preverila delovanje vseh sestavnih delov.

Leta 1979 je avtomobilski oddelek AB Volvo postal lastno podjetje – Volvo Car Corporation – s Håkanom Frisingerjem kot prvim izvršnim direktorjem. Leta 1980 je bilo prikazano zanimivo konceptno vozilo, ki je kar precej namigovalo na to, kar bo predstavljeno leto kasneje. Konceptno vozilo Volvo (Volvo Concept Car - VCC) je bilo posodobljena razli?ica Willsgaardovega »odsekanega zadka«, resni?ne inspiracije za model 760. ?eprav je bil njegov zadek krajši kot je bil zadek proizvodnega modela 760, sta si bila zadka skorajda identi?na.

VCC je danes na ogled v Volvovem muzeju in njegove za?etnice obenem pomenijo tudi za?etnice podjetja Volvo Car Corporation. ?e se osredoto?imo na tehni?no plat, je bil VCC opremljen z zadnjim vzmetenjem z nenehnim sledenjem (constant-track), ki je bilo vgrajeno tudi v proizvodni model 760, in zmogljivim turbodizelskim motorjem, ki je prikazal velikanski prihodnji potencial motorja s stisnjenim zrakom.

 

Zadovoljstvo ob vožnji in zdrava pamet

Na?rtovana predstavitev modela 760 na avtomobilskem salonu leta 1981 v Frankfurtu je bila zopet prestavljena in vozilo je lu? sveta dokon?no zagledalo februarja 1982, ko so lahko opazovalci ob?udovali elegantni model popolnoma nove in nekonvencionalne oblike, ki je bilo prijetno in udobno za vožnjo in ki je bilo na voljo s tremi razli?nimi motorji: štirivaljnim turbo motorjem, bencinskim agregatom V6, ki mu je bila prostornina pove?ana na 2,8 litra, in Volkswagnovim šestvaljnim D24 turbodizelskim motorjem, izdelanim po Volvovih specifikacijah. Model s tem motorjem je postal takrat najhitreje pospešujo?e vozilo iz mirovanja z dizelskim motorjem na svetu.

Na Švedskem je bila cena za novi 760 GLE postavljena tik pod psihološko mejo 100.000 SEK (99.800 kron) in za to vsoto je kupec dobil izjemno dobro opremljeno vozilo: Motor V6 s samodejnim menjalnikom, klimatsko napravo, son?no streho in servo volan. Izvrstne prodajne številke na Švedskem in drugod po svetu tako niso bile nikakršno presene?enje. V zna?ilni Volvovi maniri je bil najprej predstavljen najve?ji model, ki mu je kasneje sledila serija 740 v razli?icah s štirimi in petimi vrati.

Volvo 760 je pomenil prelomnico za podjetje Volvo Car Corporation, tako na podro?ju izdelkov kot finan?no in postavil temelje za nadaljnji obstoj podjetja. Brez 760-ice ne bi bilo 850-ice, brez 850-ice ne bi bilo modela S80 itn. A Volvo je tvegal veliko, saj je projekt stal ogromnih 3,5 milijarde SEK.  Volvo je s 760-ico in njegovimi prihodnjimi razli?icami želel ohraniti raven prodaje do konca 80-ih let in v zgodnja 90., kar so modeli tudi dosegli. Šele leta 1998 je bila zaklju?ena proizvodnja Volva V90, zadnjega modela podjetja, ki je imelo korenine v tehnologijah s katerimi je bila opremljena 760-ica.

V celoti je bilo izdelanih 221.309 vozil serije 760 (1.230.704 skupaj s serijo 740), preden ga je jeseni 1990 nadomestila bolj sodobna 960-ica. A do takrat model 760 ni le prinašal dobi?ka ampak je tudi skoraj celo desetletje pomagal pri projekciji prestiža podjetja Volvo Car Corporation.


Galerija: