Novice

Volvo se spopada s spremembami v vedenju v prometu z novimi varnostnimi sistemi

Z razvojem novih visoko tehnoloških varnostnih rešitev je Volvo Car Corporation na dobri poti proti svojemu cilju leta 2020, brez hujših poškodb in smrtnih žrtev v novih Volvo vozilih.

Volvovi varnostni strokovnjaki vložijo veliko intenzivnega raziskovalnega dela, da peljejo svojo vizijo naprej; v prihodnosti Volvo vozila ne bodo vpletena v prometne č. Korak na tej poti je cilj leta 2020, da ne bo č resno poškodovan v novih Volvo vozilih.

»Gremo s pravim korakom v pravo smer. Imamo mnogo raziskovalnih projektov z namenom razvoja tehnologij za Volvo modele prihodnosti,« pravi Jan Ivarsson, manager varnostnih strategij in pogojev pri Volvu.

Mnogo novih tehnologij je narejenih po voznikovem vedenju v modernem prometnem okolju. Današnji vozniki se razlikujejo od črajšnjih. Na primer, raziskave treh čih raziskovalnih inštitutov v ZDA so pokazale, da moderni vozniki namenijo 25 do 30 % svojega ?asa za volanom za druge stvari, kot na primer čnju na mobilno komunikacijo.

Vozniki, ki opravljajo klice in preverjajo elektronsko pošto ali čla so postali povsem čjni – in glede na to, da to vpliva na voznikovo pozornost na cesti, jih moramo upoštevati pri razvoju novih tehnologij.

»V moderni mobilni družbi imamo družabno življenje s seboj, kamorkoli gremo. Zato avtomobil ni izjema. Tako razvijamo tehnologije, ki vozniku zagotavljajo pravo podporo vsak trenutek,« doda Jan Ivarsson.

Raziskave Volva se čjo na 3 glavna ča: ostati varen na trenutnem varnostnem pasu, čti č v križiš?ih in čih in čti čnja z divjimi živalmi. Trenutno potekajo naslednji raziskovalni projekti:
•    Samostojna podpora pri vožnji
•    Podpora v križiš?ih
•    Zaznavanje živali




Samostojna vožnja v kolonah
Samostojna podpora pri vožnji pomaga vozniku ostati na njegovem voznem pasu in slediti ritmu prometu, ?e se naredi kolona.
»Vožnja v čsni koloni je monoton in čsen del vsakdana mnogih voznikov. S tehnologijo za samostojno vožnjo lahko vozilo pomaga vozniku udobno in varno slediti sprednjemu vozilu,« razloži Frederik Lundholm, funkcijski razvijalec v oddelku varnostne funkcije.

Z uporabo podatkov s kamere in radarskih senzorjev lahko vozilo sledi sprednjemu vozilu. Motor, zavore in volan se odzivajo samodejno. ?e mora sprednje vozilo čkovano hitro reagirati zaradi ovire na cesti, je vozniku v pomo? krmilni sistem, ki č, da vozilo zavije v isto smer.

»Ta funkcija ima veliko možnosti, da olajša voznikovo življenje. Naša prva generacija napredne tehnologije se č na vožnjo v kolonah pri nizkih hitrostih. Vozilo sledi sprednjemu vozilu na istem voznem pasu. Seveda je voznik vedno tisti, ki se č. Upravljanje lahko prevzame kadarkoli želi,« doda Frederik Lundholm.

Samodejno zaviranje v križiš?ih
Križiš?a in či so najbolj kompleksni deli modernega prometnega okolja. Ko ve? cestnih uporabnikov hkrati križa pot drugemu in iz čih smeri, je potrebna le majhna napaka za hudo č.

V ZDA se je kar 21,5 % vseh smrtnih nesre? v letu 2007 zgodilo v križiš?ih in v 16 EU državah (s Švedsko) 20,6 % v letu 2006.

Mattias Brännström, ki ima doktorat iz aktivne varnosti, je zadolžen za Podporo v križiš?ih, raziskovalni projekt z Volvo Car Corporation in tehnološko univerzo v Chalmersu. Sistem opozori in samodejno zavira, ?e je potrebno.

»Podpora v križiš?ih uporablja senzorje, da zajema celotni scenarij prometa. ?e se zazna ča situacija, je čtev za intervencijo narejena s svetlobno hitrostjo,« razloži Mattias Brännström.

Dodatno pojasni z risbo kolone vozil, ki zavija v križiš?u levo. Ko na semaforju posveti zelena lu?, vozilo za vozilom zavije levo. Nenadoma č vozilo prevozi č lu? in ustvari nevarnost. »V taki situaciji vozilo, ki zavija, samodejno če zavirati ter tako č čnje. Podpora v križiš?ih ne pomaga le pri voznikovih napakah, vendar tudi drugih uporabnikih prometa,« doda Mattias Brännström.

Pravi tudi, da se Volvo z varnostnimi pristopi približuje temu, da se bo vozilo vedlo kot ?lovek. Senzorji so č, čnalniki so možgani in zavore so mišice.

»Z našo napredno tehnologijo želimo narediti tako, kot bi naredili ljudje v enaki situaciji, ?e bi imeli ?as za odziv. Želimo zagotoviti asistenco v ?im ve? situacijah,« pravi Mattias Brännström.

Da bi pridobili potrebne podatke za razvoj takih sistemov, vozila prevozijo na č kilometrov v čih prometnih okoljih po celem svetu. Saj mora sistem pomagati tako voznikom v Bangkoku kot v Vancouvru.

Zaznavanje živali se č na čnja z divjimi živalmi
Ta kolekcija podatkov pa ni omejena le na urbano okolje. Na podeželju in odmaknjenih čih je mnogo resnih čnj, ki čjejo divje živali.

Nč z divjimi živalmi so velik mednarodni prometni problem. V Kanadi je kar 40.000 takih nesre? zabeleženih vsako leto. Švedska beleži 47.000 čnj z živalmi leta 2010. 7.000 je bilo čnj z losom. Enako situacije najdemo tudi na Norveškem, Finskem in v Rusiji. V ZDA umre 200 ljudi na leto v čnjih z divjimi živalmi, predvsem jeleni.

Seveda pa uradna statistika ne pokaže celotne slike. Na primer, ne čje vseh nesre?, v katerih se voznik izogne živali in se zato zaleti v drugo vozilo ali zleti s ceste. Raziskava nesre? med letom 2003 in 2010 univerze iz Umeå pravi, da je kar 23 % usodnih nesre? po tem, ko se je voznik poskušal izogniti losu na cesti – kar pa ni prikazano v uradnih statistikah nesre? z divjimi živalmi.

Volvo Car Corporation sedaj razvija sistem Zaznavanje živali, ki zazna in samodejno zavira podnevi in č.

»Tehnologija je nadaljnji razvoj našega sistema zaš?ite pešcev. Velik pomen smo namenili temu, da sistem deluje tudi č, saj se čna čnj z divjimi živalmi zgodi ob zori ali mraku,« razloži Andreas Eidehall, či strokovnjak za aktivno varnost.

Nč z divjimi živalmi se pogosto zgodijo pri potovalni hitrosti. Namen je, da se hitrost zmanjša iz 100-110 km/h na pod 80 km/h. Ko je hitrost pod 80 km/h so varnostni sistemi avtomobila efektivni in tveganje za hujše poškodbe je manjše. To pa zahteva, da se žival zazna na razdalje 30 metrov.

Še en pomemben vidik je odzivni ?as – ?as med identifikacijo predmeta do reakcije sistema.

Sistem zazna oblike živali ter njihove vzorce premikanja skozi ogromno čno zbranih podatkov. Zbiranje slik živali v gibanju poteka nenehno in gre za zelo kompleksen proces.

»Gre za velik izziv pri zbiranju podatkov, ki nam pomagajo razumeti, kako lahko zaznamo nekaj, kar je narava naredila najboljše, da se zakrije. Očni smo na velike živali, saj čjo najve? škode in najhujše poškodbe. Delali smo z losi in velikimi jeleni, čli pa smo tudi konje  in ostalo živino. Naslednji korak v prihodnosti bo zaznati tudi manjše živali, kot so srne in divji prašč,« pravi Anders Eidhall.

Uspeh zahteva sodelovanje
»Razvoj teh tehnologij napreduje zelo hitro,« č Jan Ivarsson. »In z nizkimi cenami senzorjev in drugih elektronskih komponent je naš namen, da bodo te napredne rešitve v prihodnosti v prav vsakem našem avtomobilu. Tesno sodelovanje z relevantnimi javnimi organi, zavarovalnicami in drugimi avtomobilskimi proizvajalci je prav tako pomembno pri doseganju vizije – brez nesre? v prometu.«