Japonski avtomobil leta, najbolje prodajani avtomobil na Japonskem, 20.000 prodanih primerkov na mesec (spet na Japonskem) in dolge ?akalne vrste. Avtomobil se uspešno prodaja tudi v Evropi, predvsem v Veliki Britaniji. Honda je z jazzom (na drugih trgih ?fit?, ki pa v Skandinavskem jeziku pomeni nekaj nelepega, zato v Evropi ?jazz?) spet zadela v polno in navdušenje nad avtomobilom ne pojenja. Zakaj je temu tako, pa v naslednjih vrsticah.
Jazz je najbolj prepoznaven po sprednji strani, kjer posebne lu?i spominjajo na starejše citroene in je tako precej samosvoj, da ga ne moremo zamenjati za konkurenco. Zanimiv detajl je stebri?ek A z vgrajenim trikotnim steklom, poleg katerega so, sicer majhna, ampak zanimivo oblikovana vzvratna ogledala, ki bi jih lahko nataknili tudi na prestižne super športnike. Celotna bo?na linija je podrejena prostornosti, prisotnih je veliko steklenih površin, kar daje zna?ilno enoprostorsko obliko. Zadek je še najbolj podoben zadku ve?jega brata, civica.
Ko odpremo vrata se za?nejo kazati inženirske poslastice. Prvo nam v o?i pade grba pod prednjimi sedeži. Na vozniškem sedežu to ni mote?e, saj noge potisnemo naprej, na pedala, ko smo pa sovozniki, pa se nam zdi, da je tam nekaj preve?. Res je, to je rezervoar za gorivo(!). Hondini strokovnjaki so s to potezo pridobili veliko prostora v prtljažnem prostoru (380 litrov, kar je precej ve? od civica) in pod zadnjim sedeži, o katerih še bo tekla beseda. Druga lastnost tega 3,8 metrskega avtomobila je velika medosna razdalja, kar spet pove?a potniški prostor. Sedenje na prednjih sedežih nudi dovolj prostora tudi za najve?je. Nekoliko privajanja potrebujemo s sedeži, saj sedimo precej visoko. Sami sedeži so precej trdi, kar pa ne moti na dolgih vožnjah. Zadnji sedeži so zgodba zase. Sedenje ni preve? udobno, vendar to ne štejemo v minus, saj avtomobil ni prvinsko namenjen za dolga potovanja štirih potnikov. Na zadnjih klopeh zmanjka prostora samo tedaj, kadar se peljejo štiri visoki potniki. Posebnost zadnje klopi je njena ?ultra zložljivost?. Kolikokrat me je razjezilo navidez enostavno podiranje sedežev v drugih avtomobilih. Prvo pobereš vzglavnike, ki se lahko nemarno zataknejo; podereš naklon in ugotoviš, da ni prostora; hop naprej in pomakneš prednji sedež naprej; spet nazaj podereš še enkrat, zalu?aš vzglavnike v prtljažnik, in še vedno nimaš ravnega tla. No, pri jazzu je to druga?e. Vse se da postoriti pri zadnjih vratih. Ro?ica na prednjih sedeži nam pomaga pomakniti prednje sedeže (kar pri zadnjih vratih). Preostane nam še poteg ro?ice na zadnji klopi in vse skupaj se zloži v dno avtomobila. Pomaknemo še prednje sedeže nazaj ?ez vzglavnik. Dobimo super velik prtljažni prostor z ravnim dnom v vsega par sekundah. Druga posebnost je dvig sedalne površine na zadnji klopi, kar nam omogo?i prevoz predmetov visokih dimenzij (130 cm). V glavnem nadzmogljiv sistem prilagajanja potniškega prostora, ki je vreden kopiranja.
Toliko o prostornosti. V notranjosti nas bo še navdušila nekoliko bolj živahna izbira materialov in barv, ?esar se bodo veselile ženske. V mislih na nežnejši spol je verjetno bila konstruirana tudi osrednja konzola in merilniki. Konzola je preprosta in v trenutku osvojimo vse funkcije vgrajenega radia s kasetnikom ter klimatske naprave. Za volanom so nam na voljo trije merilniki, od katerih je poseben merilnik za nivo goriva, ki je velik kot merilnik obratov, verjetno zato, da ne pozabimo kdaj pa kdaj zaviti tudi na ?rpalko. Poleg elektri?nega pomika prednjih stekel še v serijsko opremo sodi elektri?na nastavitev zunanjih ogledal.
Pod motornim pokrov se spet skriva tehnološki bonbon?ek. Štirivaljni motor s tehnologijo i-DSI zmore 83 konji?ev, kar se ne sliši veliko, pa vseeno zmore pospešiti jazza v 12 sekundah do 100 km/h in dalje do kon?ne hitrosti 170 km/h. Posebnost motorja je, da ima dve vžigalni sve?ki, ki jih elektronika vžiga v zamiku. Rezultat je zelo dober izkoristek, dobre karakteristike navora in mo?i po celotnem delovnem obmo?ju vrtljajev in posledi?no nizka poraba, ki znaša tovarniško 5,5 litrov na 100km. Poleg tega je motor precej tih. V prostem teku ga znatno preglasi že ventilator na prvi stopnji. Motor dopolnjuje še natan?en ro?ni petstopenjski menjalnik.
Pravi užitek se je bilo s son?no rumenim jazzom voziti po mestu. Zaradi maksimalnega navora pri nizkih vrtljajih lahko lenarimo s prestavljanjem, vendar ko vozimo prijatelje, se z lenarjenjem kon?a, potrebno je ve? prestavljanja in priganjanje motorja v višje vrtljaje. Avtomobil?ek je dimenzijsko mali, z dobro preglednostjo in s servo volanom ga je mogo?e enostavno parkirati. Odli?en je tudi pri manevriranju, zaradi majhnega obra?alnega kroga. Dobro se znajde tudi na avtocesti, kjer je tudi pri najvišji hitrosti razmeroma tih in se da v notranjosti normalno pogovarjati. Podvozje je na vdrtinah glasno in daje vtis trdote, vendar ob?utek vara. Avtomobil?ek se v ovinkih precej nagiba na ra?un višine. Za ustavljanje skrbi ne premehak in zanesljiv ABS z EBD. K varnosti še pripomorejo zaš?itne letve v vratih, 2 ?elni zra?ni blazini in trito?kovni pasovi tudi na zadnjih klopeh.
Pri AC Mobilu ponujajo jazza v devetih razli?nih barvah in z enim paketom opreme LS. Serijska oprema sicer zajema vse, kar pri?akujemo od sodobnega avtomobila, dodatno je možno kupiti le lita platiš?a. Brez slabe vesti bi lahko napisal, da je jazz popolni mali avtomobil, ampak se pravljica ustavi pri ceni 3.170.000. Ampak jazz je nekaj posebnega in vredno ga je preizkusiti.
Foto: Emanuel Soldat
