XM raid, 16.03.2013
Citroën XM je či tovarniški model, naslednik modelov CX, DS (Žaba) in Traction Avant. Kmalu po čtku proizvodnje leta 1989, je zamenjal francosko protokolarno predsedniško limuzino, model CX in tako nadaljeval tradicijo najudobnejšega francoskega avtomobila. Ker konstrukterji niso želeli sprejeti kompromisa med udobjem in lego na cesti, so v avtomobil vgradili aktivno čo vzmetenje. Le-to spremlja cestiš?e ter voznikov stil vožnje in se v milisekundah odziva s prilagajanjem trdote vzmetenja. Posledica so manjši prenihaji karoserije in manjše nagibanje v ovinkih v razmerah, ki bi ogrožale stabilnost avtomobila na cestiš?u. Ne le vzmetenje, tudi preostala tehnika v vozilu je v zanosu Citroënovih konstrukterjev po ?imbolj naprednem avtomobilu, zapletena.
Tako so zdaj, ko so naša vozila že v letih, okvare pogostejše. Da si pomagamo z nasveti pri popravilih in vzdrževanju, smo nekateri vozniki XM-a v rednih stikih. Iz takšnega druženja se je rodila ideja po vseslovenskem čnju oz. skupnem izletu voznikov tega modela. V ?udovitem vremenu zadnje zimske sobote se nas je zbralo sedem voznikov z našimi avtomobili. Pot nas je vodila po avtocesti iz Maribora do Šempetra, kjer smo zapeljali na regionalno cesto in nadaljevali pot preko Trojan, mimo Ljubljane do Vrhnike. Po prvem daljšem postanku na parkiriš?u Tehniškega muzeja v Bistri, smo krenili ?ez Logatec proti Idriji in Tolminu. Tam smo si ogledali nemško kostnico prve svetovne vojne, v Kobaridu pa še italijansko. Ker se je že člo, žal nismo imeli razgleda na ?udovito pokrajino, ko smo se peljali preko Bovca proti prelazu Predel in Trbižu (Tarvisio) v Italiji. V Slovenijo smo znova vstopili pri Rčh in Kranjski Gori. Tisti, ki smo prišli iz Maribora, smo prevozili približno 530 kilometrov.
Organizacija izleta je vsekakor korak naprej k ohranjanju naše tehniško-kulturne dediš?ine. Z druženjem in medsebojno čo lastnikov, si dajemo ve? možnosti, da naše XM-e ohranjamo v voznem stanju. Le tako lahko čmo izbris spomina na mejnike naprednih tehniških domislic in industrijskega oblikovanja.
Martin Kani?
