Novice

30 let dizelskih motorjev BMW

Mejniki na ču razvoja tehnologije

 

Pregled skozi ?as. 1983 – 2013: Tči podatki za izbrane modele BMW z dizelskimi motorji.

 

Dizelski motor v BMW? Na čtku 1980-ih je bila ta kombinacija za številne ljubitelje blagovne znamke čo nepredstavljiva. Dizelski motorji so v tistem ?asu veljali za glasne in ne prav športne. Vseeno pa je visoka stopnja čnkovitosti in z njo povezana nizka poraba narekovala prihod tovrstnih motorjev. Po naftni krizi je BMW že leta 1975 razvil prve čte za lansiranje dizelskega motorja, ki je stopil v serijsko proizvodnjo le tri leta kasneje. Že takoj na čtku je bilo jasno, da mora dizelski motor BMW nuditi nekatere zelo posebne kvalitete. Izziv je bilo združiti čost z gorivom in za dizelske motorje čo dolgo življenjsko dobo z visoko zmogljivostjo, spontanim razvojem č in optimiziranimi voznimi kvalitetami. Že kmalu so se inženirji pri BMW čli za vrstno šestvaljno pogonsko enoto s sistemom zgorevanja z čo komoro in turbinskim polnilnikom na izpušne pline. Ta pogonski sklop je bil premierno čtovan za BMW serije 5 Limuzina. Spomladi 1983 se je model predstavil svetovni javnosti na avtomobilskem sejmu v Frankfurtu (IAA). BMW 524td je bil prvi dizelski model blagovne znamke BMW in je veljal za najbolj zmogljivo vozilo tovrstnega tipa na svetu. Ta avtomobil je oral ledino novi, posebno čnkoviti obliki užitka v vožnji.

 

Natanko 90 let pred tem je nemški inženir Rudolf Diesel zagnal prvi prototip svojega idealnega »toplotnega stroja«. Osnovni princip tega motorja, ki je takrat čjivo deloval le v teoriji, je čval segrevanje zraka v zgorevalni komori pod visokim tlakom vse do spontanega vžiga vbrizganega goriva. Pča aplikacija teorije je zahtevala veliko sredstev, ki pa jih je bil Rudolf Diesel pripravljen investirati. Njegov trud je bil čn, ko je bila njegova revolucionarna pogonska enota pripravljena na proizvodnjo. Prva tovarna dizelskih motorjev je čla obratovati leta 1898. Dizelski motor je čl utirati svojo zmagovito pot po vsem svetu v ladjah, lokomotivah in tovornjakih.

 

Lansiranje v mestu Steyr: Proizvodnja novega motorja v novi tovarni.

 

Ne glede na vse pa je bila uporaba tovrstnega motorja v BMW še precej oddaljena. Po sprejetju bistvene čtve za razvoj dizelskega motorja je nemški proizvajalec avtomobilov najprej ustanovil mešano podjetje z avstrijskim podjetjem Steyr-Daimler-Puch-AG za razvoj, proizvodnjo in prodajo dizelskih motorjev. Leta 1979 je skupna tovarna motorjev odprla svoja vrata v avstrijskem mestu Steyr. Po zgolj tri leta čm sodelovanju je BMW odkupil deleže svojega partnerja, proizvodnja bencinskih in dizelskih motorjev za BMW serije 5 pa se je od leta 1983 nadaljevala na skupni proizvodni liniji v mestu Steyr.

 

Pogonsko enoto za BMW 524td so zasnovali razvojni inženirji pri BMW v Münchnu na osnovi vrstnega šestvaljnega bencinskega motorja. Skupni elementi so bili omejeni na osnovno strukturo, principe dovajanja olja in krmiljenje čga ventila z odmikalno gredjo, ki jo je poganjal zobati jermen. Vsi ostali detajli so bili razviti na novo, da bi izpolnjevali posebne zahteve dizelskega principa in razvojne cilje prvega tovrstnega motorja BMW. Glavna dejavnika, ki ju je bilo potrebno upoštevati, sta bila toplotna obremenitev in visok tlak zgorevanja motorja s kompresijskim razmerjem 22,0 : 1. Okrov č?ne gredi iz sive litine je bil opremljen s hladilnim sistemom na osnovi principa vzdolžnega pretoka s predelki z vodo, konfiguriranimi med valji in posebnim čvinastim pokrovom, ki je prenesel visoke sile na sornikih glav valjev. Kovana č?na gred je ustvarila daljši gib, prav tako pa je bil izdelana iz posebno trdega jekla. Karakteristike izvedbe in materiala batov, ojnic in ležajev č?ne gredi so bile prav tako modificirane za zagotavljanje maksimalne zanesljivosti tudi pod polno obremenitvijo in stalnim delovanjem. Dovajanje olja se je vršilo preko posebno zmogljive če ?rpalke.

 

Princip čega izpiranja v glavi valja iz lahke zlitine je bil prevzet iz bencinskih motorjev in modificiran za optimiziranje č z velikimi premeri ventilov in preseki z visokim pretokom. Napreden razvoj sistema zgorevanja z čo komoro, posebej zasnovan za BMW, je bistveno prispeval k či zmogljivosti, obenem pa je zmanjšal porabo goriva in emisije hrupa. Motor BMW 524td je bil prav tako opremljen s sistemom Instant Start, ki je bistveno zmanjšal ?as predhodnega segrevanja dizelskih motorjev.

 

Turbinski polnilnik je prinesel spontan razvoj č in visoko čo litrsko mo? motorja.

 

Razvojni inženirji, ki so snovali motor, so se že v čtni fazi čli za turbinski polnilnik na izpušne pline, saj sta bila poleg nizke porabe in vrednosti emisij športnost in vozne kvalitete, če za blagovno znamko, prav tako del razvojnih ciljev. Oč pogoji za princip impulznega polnjenja na voljo v vrstnem šestvaljnem motorju so bili uporabljeni za optimizacijo čnkovitosti. Izpušni plini iz vsakega izmed treh valjev so se zbrali in čno krmilili na turbinsko kolo. To je prineslo posebno čo karakteristiko sistema polnjenja. Turbinski polnilnik v prvem dizelskem motorju BMW je svoje delovanje za čnje zmogljivosti čl že pri 1.500 vrt/min, polni tlak polnjenja 0,80 bar pa je bil na voljo pri 2.200 vrt/min, medtem ko je bil či navor 210 Newton metrov na razpolago pri 2.400 vrt/min. Ta zasnova je čla uporabo visokega navora za č vožnjo brez stalne potrebe po pretikanju prestav. Prav tako je koncept nudil čnkovito ohranjanje visoke hitrosti pri delni obremenitvi.

 

Delovna prostornina 2.443 cm3 je generirala čo mo? 85 kW/115 KM. Sča mo? 34,8 kW/47,3 KM je tako ponudila vrednosti, ki so bile po besedah BMW na svetovni premieri na avtomobilskem sejmu v Frankfurtu leta 1983 dotlej »nepredstavljive za dizelski motor«. Pri BMW so tudi trdili, da so te vrednosti nemudoma čle BMW 524td kot »najhitrejšo dizelsko serijo na svetu«. Za sprint od 0 do 100 km/h je zadostovalo 12,9 sekunde, ča hitrost 180 km/h pa je bila za dizelski avtomobil v tistem ?asu ve? kot impresivna. Mediji so hvalili »svežo energijo« in »nepretrgan razvoj č«, ki ju je demonstriral šestvaljni motor s turbinskim polnjenjem. Ača revija »Auto, Motor und Sport« je prav tako izpostavila dobre če lastnosti: »Ko se dizelski motor segreje, ga je težko razlikovati od bencinskega, saj turbinski motor med vožnjo prede č in brez tresljajev.« Vrednosti porabe so bile še bolj navdušč, saj je avtomobil po standardu ECE porabil 7,1 litra na 100 kilometrov.

 

BMW je s svojo uspešno dizelsko premiero izpolnil visoka čkovanja tako v domovini kot v tujini. Kmalu po zagonu proizvodnje v mestu Steyr je US Ford Group sklenil pogodbo z BMW za dobavo dizelskih motorjev. Era bolj čnkovitih motorjev s športnimi zmogljivostmi je tako prispela tudi v ZDA. ?eprav je Ford opremil svoj najzmogljivejši model Lincoln Continental s športnim dizelskim motorjem iz »stare dobre Nčje«, je ameriški trg vseeno še vedno favoriziral bencinske motorje. Razvoj v Evropi je bil povsem čn. Med 1973 in 1982 je delež dizelskih modelov na cestah Zvezne republike Nčje čl iz štirih na petnajst odstotkov. V Franciji, Belgiji in Italiji pa je bil ta delež še višji. BMW je še vedno zasedal vodilni položaj med proizvajalci, ki so bistveno vplivali na visoko priljubljenost dizelskih modelov. Že leta 1986 je čo vsak tretji novi, v Nčji registriran BMW serije 5 poganjal dizelski motor s turbinskim polnjenjem – v obdobju zgolj štirih let je BMW 524td postal najbolj priljubljen model v seriji.

 

Še ča čnkovitost: čca sesalnega motorja – tudi za BMW serije 3.

 

BMW 524td je veljal za mejnik tako za BMW kot za dizelski motor. Pozitiven sprejem je jasno dokazoval, da bo dizelski motor na dolgi rok igral pomembno vlogo za BMW, njegov vpliv pa bo le še rastel. BMW je tako na novi lokaciji v mestu Steyr poleg proizvodnega obrata ustanovil tudi razvojni center za dizelske motorje. S ciljem razširitve modelne serije se je leta 1985 predstavila prva dizelska čca BMW serije 3. Snovalci motorja so za BMW 324d razvili sesalno čco vrstnega šestvaljnega motorja. Ta motor je razvil 63 kW/86 KM in ponudil či navor 152 Newton metrov. Popolnoma vdelan motor je navdušil s svojim čm delovanjem in nizko stopnjo emisij hrupa, na obeh čih pa je izpolnjeval standarde, če za blagovno znamko. Z njim je limuzina pospešila od 0 do 100 km/h v 16,1 sekunde ob zadovoljivi vrednosti porabe 6,9 litra na 100 kilometrov po formuli ECE »Euromix«.

 

Rčca motorja, temeljito umerjena za čnkovito porabo goriva, je kmalu poganjala tudi BMW serije 5. BMW 524d je premiero doživel na čem sejmu v Ženevi leta 1986, model pa je bil prodajna uspešnica še posebej v Franciji in Italiji. Tako je bil od leta 1987 dizelski motor s turbinski polnjenjem vgrajen tudi v BMW serije 3. Dizelska družina je sedaj čvala modele BMW 524td in BMW 524d ter BMW 324td in BMW 324d, s ciljem pridobivanja strank s posebno čnkovito obliko užitka v vožnji.

 

Inovacije BMW za stalno zniževanje emisij: digitalna elektronika dizelskih motorjev in či pretvornik izpušnih plinov.

 

BMW je prav tako že zgodaj prevzel vodstvo na inovativnem ču v smislu zmanjševanja čih izpušnih emisij dizelskih motorjev. Že leta 1989 sta bila modela BMW 524td in BMW 324td opremljena s čim pretvornikom dizelskih izpušnih plinov. Predpogoj za čnkovito obdelavo izpušnih plinov s čim pretvornikom je ponudila digitalna elektronika dizelskih motorjev (DDE). Prvi elektronski nadzor dizelskega motorja na svetu je krmilil in spremljal potek vbrizgavanja in zgorevanja, obenem pa zagotavljal ustrezen nadzor temperature za krmiljenje čih emisij.

 

DDE se je predstavil leta 1987 s č generacijo modelov BMW serije 5 za BMW 524td, vzporedno pa tudi za BMW 324td. Prvi? se je zgodilo, da so bili dizelski motorji opremljeni s sistemom, ki je bil primerljiv z čnalniško nadzorovanim upravljanjem vbrizgavanja goriva bencinskih motorjev, njegov princip delovanja pa se uporablja še danes. Bistveno bolj čo krmiljenje motorja v primerjavi z mehanskimi sistemi je pozitivno čnkoval na porabo in izpušne emisije, čsno pa tudi izboljšal razvoj č in če lastnosti pogonske enote.

 

Krmilna enota DDE je obdelala podatke senzorjev in stikalnih kontaktov glede na položaj stopalke za plin, hitrost vožnje, vrtilno frekvenco, delovanje zavornega sistema, sklopke in klimatske naprave, temperaturo zraka, hladilne čne in goriva, kot tudi glede na položaj drsnega vodila člke za vbrizgavanje goriva ter tlak polnjenja. Zmogljiva mikroprocesorja sta primerjala zbrane podatke z čnimi nominalnimi vrednostmi in bliskovito čnala potrebne prilagoditve krmiljenih spremenljivk za idealne pogoje delovanja. To je člo čo medsebojno uskladitev čtka vbrizgavanja in čne vbrizganega goriva za vsak valj, tlaka polnjenja in ponovno cirkulacijo izpušnih plinov. Optimalna mo? se je lahko zanesljivo in čo krmilila z minimalno porabo in maksimalno kvaliteto izpušnih plinov, enako pa je veljalo za temperaturo vbrizganega goriva pri zagonu motorja. DDE je prav tako čval pregrevanje motorja in zagotavljal konstanten prosti tek ob nizkem številu vrtljajev. Diagnostika napak in nadzor hladnega zagona z minimalnimi emisijami sta prav tako na seznamu številnih funkcij, ki jih je ponujal ta inovativni sistem. Leta 1989 je bil motor brez turbinskega polnjenja, ki je poganjal BMW 324d, prav tako opremljen z digitalno elektroniko dizelskih motorjev.

 

1991: Nova generacija dizelskih motorjev, nove rekordne vrednosti.

 

Osem let po čtku dizelske dobe pri BMW se je na čem sejmu v Frankfurtu leta 1991 predstavila druga generacija te družine motorjev. Novi vrstni šestvaljni motor je bil napredna izvedba s številnimi izpopolnjenimi detajli. Nov motor je prav tako deloval na principu če komore, medtem ko je krmiljenje ventilov upravljala verižno gnana odmikalna gred in ščsti čiki s čo kompenzacijo čosti ventilov. Zgorevalne komore so imele kotanje v batu v obliki ?rke V. Motor za vbrizgavanje, ?rpalka za hladilno sredstvo in oljno korito so bili izdelani na novo. Modificiran sistem DDE in oksidacijski či pretvornik sta bila del osnovne opreme pogonske enote z dvema nivojema č s po enim turbinskim polnilnikom. Delovna prostornina je znašala 2.498 cm3. Tudi oznake modela so se ustrezno spremenile. Osnovna čca, ki je ustvarila 85 kW/115 KM, se je predstavila v BMW 325td, medtem ko je najzmogljivejši dizelski motor v svojem razredu na svetu ustvaril 105 kW/143 KM in se premierno predstavil v BMW 525tds.

 

Krivulja navora in če lastnosti so še posebej pridobile z inovacijami, kot je to veljalo tudi za porabo in emisije. Hlajenje polnilnega zraka za zmogljivejšo od dveh čc motorja je prav tako prineslo manjše toplotne obremenitve, nadaljnjo zmanjšanje porabe ter nižje vrednosti dušikovih oksidov v izpušnih plinih. Pča poraba goriva na 100 kilometrov je znašala 7,0 litra pri novem BMW serije 3 in 7,2 litra pri novem BMW serije 5. Stopnje onesnaženja so bile precej pod evropskimi mejnimi vrednostmi, medtem ko so dizelski motorji BMW znova opredelili standarde užitka v vožnji. Športni talent dizelskih motorjev je poudarjal maksimalni navor 222 Nm v BMW 325td in 260 Nm v BMW 525tds, pri tem pa sta modela beležila pospešek od 0 do 100 km/h 12,0 (BMW 325td) oziroma 11,0 sekunde (BMW 525tds). »Zmogljivejši dizel je generiral presenetljivo mo? tudi pri nizki vrtilni frekvenci,« je svojo oceno v testnem člu za BMW 525tds podala revija »Auto, Motor und Sport«. Motor je imel tudi popolno enkapsulacijo s temperaturno prilagodljivimi odbojnimi dušilniki hrupa – inovativni detajl za izboljšanje čih in čih lastnosti ter postopka segrevanja.

 

BMW je uspelo izkoristiti in čti dizelski uspeh z novimi dizelskimi motorji. Vsak šesti novo registrirani avtomobil v Evropi je sedaj pod pokrovom skrival dizelski motor. V Franciji je bilo razmerje med številom dizelskih in bencinskih motorjev enako. Inženirji, ki so razvijali motorje pri BMW, so uporabili svoje znanje in izkušnje ter stalno širili portfelj pogonskih enot. Leta 1994 se je predstavil vrstni štirivaljni motor, ki je bil razvit na osnovi vrstnega šestvaljnika. 1,7-litrska pogonska enota, ki je razvila 66 kW/90 KM, je bila vgrajena v BMW 318tds. Nov izmenjevalnik toplote na principu olje-voda je prinesel štirivaljnemu motorju posebno dobre če karakteristike in vrednosti emisij. Pča poraba BMW 318tds je znašala 5,9 litra na 100 kilometrov.

 

1998: Novi dizelski motorji s štirimi, šestimi in osmimi valjni, prihod sistema neposrednega vbrizgavanja preko skupnega voda.

 

Leto 1998 je prineslo nekaj mejnikov v razvojni zgodbi dizelskih motorjev BMW. Predstavila sta se novi vrstni šestvaljni dizelski motor in novi dizelski štirivaljnik. Ičsno se je na serijsko proizvodnjo pripravljala dizelska pogonska enota V8, ki je vstopila na trg leta 1999.

 

Enoten zasnovni princip je ponudil 2,0 litrskemu štirivaljnemu motorju in 3,0-litrskemu šestvaljniku čo prednost v smislu razvoja č, čosti in čnkovitosti. Votli predeli, uliti v zunanje stene okrova č?ne gredi, so čli njegovo togost. Poleg inovativnega sistema polnilnih cevi in čikov valja, so posebno čnkovito polnjenje čle tudi nove glave valja. Turbinski polnilniki z čo spremenljivo geometrijo polnjenja so ponudili povsem nove možnosti za povezovanje spontane odzivnosti z veliko čo pri visoki vrtilni frekvenci. Dvomasni vztrajnik in blažilniki tresljajev so optimizirali kakovost vožnje. Vrstni šestvaljni motor je bil prav tako nameš?en na elektronsko krmiljene če ležaje za zmanjšanje vibracij.

 

Predhodno vbrizgavanje je prav tako pripomoglo minimizirati emisije hrupa, če za dizelske motorje še posebej pri hladnem zagonu. Obe čci motorja sta bili sedaj opremljeni z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Visoko-ča distribucijska člka je poskrbela za dovajanje goriva štirivaljnemu motorju. Nova generacija vrstnih šestvaljnih motorjev je prvi? predstavila sistem neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda. Skupni vod za vse valje je čl zelo čo krmiljen pretok goriva tudi za či motor.

 

Štirivaljni motor v novem BMW 320d je mobiliziral čo mo? 100 kW/136 KM in či navor 280 Nm, ki je bil na voljo pri 1.750 vrt/min. Že pred zagonom serijske proizvodnje je motor dokazal svoje izjemne sposobnosti z zgodovinskimi uspehi v čem športu. Junija 1998 so Hans-Joachim Stuck, Christian Menzel, Marc Duez in Andreas Bovensiepen z BMW 320d dobili 24-urno dirko na Nürburgringu. To je bila prva zmaga, ki jo je osvojil avtomobil z dizelskim motorjem na vzdržljivostni preizkušnji. Serija BMW 320d je prav tako demonstrirala svojo zmogljivost, čnkovitost in zanesljivost. Nudila je pospešek 9,9 sekunde od 0 do 100 km/h ob či porabi 5,7 litra na 100 kilometrov.

 

Novi vrstni šestvaljni motor je bil najzmogljivejši avtomobilski dizelski motor z 135 kW/184 KM in čim navorom 390 Nm. Ta motor je pospešil novi BMW 530d od 0 do 100 km/h v zgolj 8,0 sekunde, medtem ko je ča poraba tega modela znašala 7,2 litra na 100 kilometrov.

 

Spomladi 1998 se je BMW 530d predstavil v modelnih čcah Limuzina in Touring. Ičsno je svojo premiero doživel BMW 730d. Dve leti pred tem je BMW že pripravljal poligon za predstavitev dizelskega motorja v luksuznem razredu. BMW 725tds je bil prvi dizelski model v BMW serije 7. Njegov naslednik je bil še uspešnejši, saj je prav tako ponudil izjemno čo kombinacijo visokega navora in čnkovitosti v tem razredu vozil. Novi vrstni šestvaljni motor je čl či navor na 410 Nm v BMW 730d in beležil pospešek 9,2 sekunde za sprint do 100 km/h ob či porabi goriva 8,7 litra na 100 kilometrov. Seveda to še zdale? ni bil vrhunec potenciala dizelske tehnologije. Spomladi leta 1999 je BMW predstavil prvi dizelski motor V8. Motor, razvit za BMW 740d, s 3,9-litrsko delovno prostornino je mobiliziral čo mo? 175 kW/238 KM ter či navor 500 Nm, ki je bil na voljo že pri 1.800 vrt/min.

 

Najpomembnejši atributi novega najzmogljivejšega dizelskega motorja so čvali vermikularno sivo litino – GGV (s fino razpršenimi delci ogljika). Tako je motor ponudil posebno ?vrsto ohišje z vrstami valjev pod kotom 90 stopinj, dvojno turbinsko polnjenje s hlajenjem polnilnega zraka ter čo spremenljive vodilne lopatice turbine, tehnologijo štirih ventilov z inovativnim pretokom zraka za polnilne cevi in neposredno vbrizgavanje goriva s sredinsko nameš?eno vbrizgalno šobo. Naslednji poseben element so bili razcepljeni ležajni sklopi za okrov č?ne gredi. Ta je čvala ležajni pokrov okrova č?ne gredi kot samostojno, čo obdelano enoto. Ko sta se dela povezala, je vmesna ploskev na ču preloma oblikovala posebno ?vrst in visoko trden element, ki je prenašal če sile. Številne inovacije so izpolnile najbolj ambiciozna čkovanja na ču vozne kakovosti v luksuznem avtomobilu. Tudi v tem razredu je mo? motorja opredelila povsem nove standarde. BMW 740d je pospešil od 0 do 100 km/h v 8,4 sekunde in dosegel čo hitrost 242 km/h. Samo vrednost porabe goriva, ki je znašala 9,8 litra na 100 kilometrov po EU standardu, ni bila idealna. Dejavniki, ki so ponudili če vrednosti emisij, so čvali vgradnjo pretvornika in glavnega čega pretvornika za vsako vrsto valjev.

 

Naslednja leta so bila č nadaljnjemu razvoju dizelskih motorjev, ki so bili sedaj nameš?eni v tri modelne serije, od 2001 pa tudi v novi model BMW X5 Sports Activity Vehicle. Druga 2,5-litrska čca vrstnega šestvaljnega motorja, ki je ustvaril 120 kW/163 KM in 350 Nm, se je pridružila modelni seriji, medtem ko je bila 3,0-litrska čca nadgrajena na 142 kW/193 KM ter 410 Nm. Poleti 2001 je bil portfelj štirivaljnih dizelskih motorjev prenovljen. 85 kW/ 115 KM čca 2,0-litrske pogonske enote je predstavljala osnovni motor, ki je poganjal BMW 318d. BMW 320d je dobil celostno prenovljen štirivaljni motor z čo 110 kW/150 KM in čim navorom 350 Nm. Delovna prostornina je znašala 1.995 cm3, motor pa je čval še čn, a lažji okrov č?ne gredi, dve gredi za uravnoteženje prostih sil, peto generacijo krmiljenja motorja DDE, novi sistem Instant Start in nove polnilne vode. Prav tako je bil prvi motor, vgrajen v proizvodno serijo avtomobila, z drugo generacijo sistema neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda. Mo? in akustika sta bila optimizirana s čnim tlakom vbrizgavanja na 1.600 bar in novim krmiljenjem čega razmerja. Gorivo se je sedaj lahko vbrizgavalo v zgorevalne komore v petih stopnjah za vsak delovni takt. Nčo krmiljenje goriva je člo hlajenje presežnega goriva in zagotavljalo bistveno čnje čnkovitosti. Novi BMW 320d je za sprint od 0 do 100 km/h potreboval 8,9 sekunde, ča poraba goriva po EU standardu pa je znašala 5,5 litra na 100 kilometrov.

 

Samo leto kasneje je druga generacija sistema neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda prav tako postala del osnovne specifikacije šestvaljnih in osemvaljnih dizelskih motorjev. Poleg ostalih detajlnih optimizacij se je delovna prostornina vrstnega šestvaljnega motorja čla na 2.998 cm3. Mo? motorja se je povzpela na 160 kW/218 KM, či navor pa je čl na 500 Nm. Motor V8 v BMW 740d je sedaj ponudil 190 kW/258 KM in či navor 600 Nm.

 

2004: Vse ča raznolikost motorjev, premiera čtopenjskega polnjenja.

 

V novem četju sta čost in priljubljenost dizelskih motorjev vzporedno naraš?ali. Vseeno pa je bila vse ča popularnost skoraj popolnoma rezervirana za Evropo. Leta 2002 je delež novih registracij dizelskih modelov v Nčji znašal 38 odstotkov, številke za celotno Evropo pa so bile celo malce višje. Statistika pri BMW je nedvomno odražala ta trend, saj je leta 2002 prvi? ve? kot 40 odstotkov vseh v Evropi prodanih avtomobilov te blagovne znamke poganjal dizelski motor. Brez dvoma so po lansiranju BMW 524td dizelski motorji v dveh desetletjih spektakularno spremenili svojo podobo. To dejstvo se je odražalo tudi v modelni seriji BMW. Poleti 2003 je bil prvi? v zgodovini podjetja lansirana modelna čca coupé, ki jo je poganjal dizelski motor. V BMW 330cd je 6-stopenjski či menjalnik prenašal 150 kW/204 KM vrstnega šestvaljnega dizelskega motorja na zadnja kolesa. Motor je razvil či navor 410 Nm in pospešil od 0 do 100 km/h v 7,2 sekunde. Športno-elegantna oblika, navor in čnkovitost je bila dobitna kombinacija, ki je na novo opredelila člen užitek v vožnji blagovne znamke.

 

Leto kasneje je BMW napravil še korak dlje. Dizelski motor je bil sedaj pripravljen za modelno čco cabrio. Štirivaljni dizelski motor je prevzel to pionirsko vlogo v BMW 320d Cabrio, leto kasneje pa mu je sledil vrstni šestvaljni motor. Blagovna znamka je uspešno vstopila v kompaktni razred z novim BMW serije 1, na čtku leta 2004 pa sta na trg vstopila dva štiri valjna dizelska modela te serije: 90 kW/122 KM BMW 118d in 120 kW/163 KM BMW 120d.

 

Leto 2004 je bilo č novi ravni raznovrstnosti produktne serije v BMW serije 5, prav tako pa se je čla tudi mo? dizelskega motorja. BMW 535d se je pridružil štirivaljni čci v BMW 520d ter modeloma BMW 525d in BMW 530d. Vrstni šestvaljni motor v BMW 535d je sedaj ponujal inovativni sistem turbinskega polnjenja. BMW je bil prvi proizvajalec avtomobilov na svetu, ki je v serijski avtomobil vgradil čtopenjski proces polnjenja pod oznako Variable Twin Turbo. Vrednosti č so bile dosežene z dvema turbinskima polnilnikoma če velikosti, ki so bile prej č le z bistveno čo delovno prostornino in s tem težjimi motorji. Pri nizki vrtilni frekvenci je čl delovati manjši od dveh turbinskih polnilnikov, medtem ko ga je pri čni obremenitvi či podpiral kot predhodni kompresor, tako da je deloval kot primarni dovod polnilnega tlaka. Sodelovanje med turbinskima polnilnikoma je koordiniral elektronsko krmiljen sistem, ki je čval krmiljenje turbine, či vod kompresorja in či kanal s krmiljenim tokom. Rezultat čtopenjskega procesa polnjenja je bil impresiven. Nova 3,0-litrska pogonska enota je generirala 200 kW/272 KM, z čim navorom 560 Nm pa je šestvaljnik veljal za najzmogljivejši tovrstni serijski avtomobilski motor na svetu. Ta je pospešil BMW 535d od 0 do 100 km/h v čih 6,5 sekunde, ča poraba pa je znašala 8,0 litra na 100 kilometrov. Od 2007 pa je Twin Turbo Diesel obogatil tudi serijo motorjev za luksuzne modele BMW serije 6.

 

Dizelski motor V8 za BMW serije 7 je vseeno ostal najzmogljivejši med čimi modeli blagovne znamke. Poleti 2005 je osemvaljnik z oznako BMW 745d za ohranitev svojega vodilnega položaja dobil pogonsko enoto s povsem prenovljeno obliko, povsem aluminijastim okrovom č?ne gredi, čo 220 kW/300 KM ter čim navorom 700 Newton metrov. Delovna prostornina V8 je sedaj znašala 4,4 litra, masa pa je bila zmanjšana za 30 kg v primerjavi s predhodnikom.

 

Kči pretvorniki v motorju so bili opremljeni s filtrom sajastih delcev za ?iš?enje izpušnih plinov. Z marcem 2004 je BMW opremil vse modele BMW serije 5 z dodatnim sistemom za zmanjševanje emisij. BMW serije 7 in BMW serije 3 sta kmalu sledila. Zopet je BMW oral ledino na tem ču. Do konca 2005 je filter sajastih delcev postal del osnovne opreme vseh dizelskih modelov BMW.

 

2007: Tehnologija BMW EfficientDynamics za še ve? užitka v vožnji in manjše emisije CO2.

 

Od 2007 je nova generacija dizelskih motorjev s štirimi in šestimi valji skupaj z vpeljavo tehnologije BMW EfficientDynamics čla še boljše razmerje med užitkom v vožnji in porabo. Dizelski motorji so bistveno prispevali k uveljavitvi vodilne vloge modelov BMW v smislu čnkovitosti v vseh pomembnejših razredih. Trajni proces je prinesel tehnologije za zmanjšanje vrednosti porabe in emisij štirivaljnih, kasneje pa tudi šestvaljnih dizelskih modelov. Te tehnologije so čvale regeneracijo zavorne energije, indikator za optimalno pretikanje prestav in funkcijo Auto Start-Stop ter delovanje pomožnih pogonskih sklopov na zahtevo in elektromehansko servo krmiljenje. Ičsno je bila izpopolnjena tudi čnkovitost motorjev. Nova štirivaljna in šestvaljna motorja sta nudila če atribute z optimizirano maso aluminijastega okrova č?ne gredi, turbinskim polnilnikom in tretjo generacijo sistema neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda. Obe družini motorjev sta prav tako ponujali tri stopnje č, saj je bila najzmogljivejša čca štirivaljnega motorja sedaj opremljena z čtopenjskim procesom polnjenja.

 

BMW 118d je bil čn primer napredka na ču čnkovitosti nove generacije motorjev z čo 105 kW/143 KM in čo porabo goriva 4,5 litra po EU standardu. Avtomobil je leta 2008 prejel prestižno mednarodno nagrado »World Green Car of the Year«.

 

Istega leta so pri BMW prepoznali, da je nastopil ?as za uveljavitev napredne dizelske tehnologije na avtomobilskih trgih Severne Amerike. Modela BMW X5 xDrive35d in BMW 335d Limuzina sta vstopila na trge ZDA in Kanade s 3,0-litrskim motorjem z dvojnim turbinskim polnjenjem. ?iš?enju izpušnih plinov se je pridružila tehnologija BMW BluePerformance. Tehnologija BMW BluePerformance se je nato prenesla v Evropo, da bi zmanjšala delež dušikovih oksidov v izpušnih plinih. Ta tehnologija je odvisna od modela in čje či pretvornik z zbiralnikom dušikovih oksidov oziroma či pretvornik SCR z vbrizgavanjem čine.

 

Leta 2009 je bil BMW prav tako prvi proizvajalec avtomobilov na svetu, ki je predstavil inhibitor za dizelske modele v primeru uporabe čega goriva. Varnostna zapora za dovodno cev posode za gorivo čje čo polnjenje z bencinskim gorivom.

 

2011: Bolj čnkovit in okolju prijazen s tehnologijo BMW TwinPower Turbo in BMW BluePerformance.

 

Dizelski motorji BMW so sedaj poganjali vse modelne serije z izjemo BMW Z4 Roadster. Lansiranje novega BMW serije 1 leta 2011 je člo ponudbo štirivaljnih dizelskih motorjev z 1,6-litrsko čco. Danes je kombinacija turbinskega polnjenja in sistema neposrednega vbrizgavanja preko skupnega voda znak za izjemno čnkovitost tehnologije BMW TwinPower Turbo. V povezavi s tehnologijo BMW BluePerformance sedaj izpolnjuje emisijski standard EU6, ki vstopa v veljavo jeseni 2014. Aktualni spekter zmogljivosti sega od 70 kW/95 KM v BMW 114d z 1,6-litrskim štirivaljnim motorjem do 280 kW/381 KM v avtomobilih BMW M Performance: BMW M550d xDrive Limuzina, BMW M550d xDrive Touring, BMW X5 M50d in BMW X6 M50d, ki jih poganja 3,0-litrski vrstni šestvaljni motor. Ta motor nadaljuje 30-letno tradicijo. Znova najzmogljivejši tovrstni dizelski motor nosi oznako BMW. BMW M550d xDrive Limuzina se požene iz mirovanja do 100 km/h v 4,7 sekunde, medtem ko znaša ča poraba po EU standardu 6,2 litra na 100 kilometrov. Poraba tega goriva je tako skoraj za liter nižja kot pri BMW 524td iz leta 1983 – ob trikrat či č.

 

Danes se zmogljivost nekdanjega dizelskega pionirja odraža v BMW 116d EfficientDynamics Edition z 1,6-litrskim štirivaljnikom, ki ustvari 85 kW/116 KM. Ta motor se lahko čno opiše s samimi superlativi. BMW 116d EfficientDynamics Edition beleži čo porabo 3,8 litra na 100 kilometrov po evropskem testnem krogu ob emisijah CO2 99 gramov na kilometer ter trenutno velja za številko ena v smislu vrednosti porabe in emisij v modelni seriji BMW.

 

1983 Premiera prvega dizelskega motorja BMW; 85 kW/115 KM vrstni šestvaljni motor s sistemom zgorevalne če komore in turbinskim polnilnikom je vstopil na trg v BMW 524td.

 

1985 Prva čca dizelske enote BMW s sesalnim dizelskim motorjem v BMW 324d, ki je razvil 63 kW/86 KM.

 

1987 Digitalna elektronika dizelskih motorjev – prvo čo krmiljenje dizelskega motorja na svetu se je premierno predstavilo v BMW 524td in BMW 324td; čnalniški nadzor upravljanja motorja za krmiljenje čtka vbrizgavanja in čne vbrizganega goriva, tlak polnjenja in ponovna cirkulacija izpušnih plinov optimizirajo mo?, porabo, emisije in delovanje hladnega zagona.

 

1989 Prvi dizelski či pretvornik za modele BMW s turbinskim polnjenjem.

 

1991 Druga generacija vrstnega šestvaljnega dizelskega motorja, sedaj z verižnim delovanjem odmikalne gredi, kotanje batov v obliki ?rke V, nov sistem DDE ter hlajenje polnilnega zraka, popolna enkapsulacija in temperaturno prilagodljivi odbojni dušilniki hrupa v novem najzmogljivejšem 105 kW/143 KM modelu BMW 525tds.

 

1994 Prvi štirivaljni dizelski motor BMW; zasnovana na osnovi vrstnega šestvaljnega motorja, je 1,7-litrska pogonska enota v BMW 318tds z izmenjevalnikom toplote olje-voda ustvarila 66 kW/90 KM.

 

1996 Vstop dizelskega motorja v luksuzni razred: BMW 725tds kot prvi dizelski model v BMW serije 7.

 

1999 Nova generacija štirivaljnih in šestvaljnih dizelskih motorjev: izjemno tog okrov č?ne gredi z votlimi predeli, tehnologija štirih ventilov, turbinski polnilnik s spremenljivim čim krmiljenjem geometrije dovoda, dvomasni vztrajnik in či ležaji za zmanjšanje tresljajev v vrstnem šestvaljnem motorju;

 

2. Mejniki na ču razvoja tehnologije.

 

štirivaljni motor je sedaj razvil 100 kW/136 KM in prvi? ponudil neposredno vbrizgavanje z čo distribucijsko člko za gorivo; novi šestvaljni motor je bil prvi? opremljen s sistemom neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda in veljal za najzmogljivejši avtomobilski dizelski motor z čo 135 kW/184 KM.

 

1999 Predstavitev BMW 740d s prvim BMW dizelskim motorjem V8; 3,9-litrska delovna prostornina, siva zlitina z vermikularno litim grafitom (GGV), razcepljeni ležaji za čo gred, dvojno turbinsko polnjenje, tehnologija štirih ventilov, sistem neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda, 175 kW/238 KM.

 

2001 Druga generacija sistema vbrizgavanja goriva preko skupnega voda s prenovljenim krmiljenjem pretoka in do petimi stopnjami vbrizgavanja za vsak delovni takt je prvi? vgrajena v štirivaljni dizelski motor BMW 320d z 110 kW/150 KM.

 

2002 Lansiranje druge generacije sistema neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda v šestvaljne in osemvaljne motorje.

 

2003 Prva modelna čca BMW coupé z dizelskim motorjem: BMW 330cd z vrstnim šestvaljnim motorjem z 150 kW/204 KM.

 

2004 Dizelska pogonska enota je prav tako prvi? vgrajena v modelno čco BMW cabrio: BMW 320d Cabrio s štirivaljnim motorjem.

 

Premiera tehnologije Variable Twin Turbo: čtopenjski proces polnjenja za 3,0-litrski vrstni šestvaljni dizelski motor opredeli nove standarde spontanega razvoja č in navora; BMW 535d z najzmogljivejšim šestvaljnim dizelskim motorjem na svetu z 200 kW/272 KM. Predstavitev filtra sajastih delcev kot dodatka k oksidacijskemu katalizatorju; od 2005 del serijske opreme vseh dizelskih motorjev BMW.

 

2005 Novi osemvaljni dizelski motor v BMW 745d, sedaj s povsem aluminijastim okrovom č?ne gredi in delovno prostornino 4,4 litra; ča mo?: 220 kW/300 KM, či navor: 700 Nm.

 

2007 BMW EfficientDynamics izboljša karakteristike čnkovitosti dizelskih motorjev BMW; regeneracija zavorne energije, indikator za optimalno pretikanje prestav, funkcija Auto Start- Stop in ostali ukrepi so postopoma integrirani v sklop osnovne opreme v vse če število modelov.

Naslednja generacija štirivaljnih in šestvaljnih motorjev: predstavitev tretje generacije sistema neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda, aluminijast okrov č?ne gredi, spremenljiva tehnologija Twin Turbo sedaj tudi v štirivaljni pogonski enoti.

 

2008 BMW Advanced Diesel se je uveljavil kot nov paket na avtomobilskih trgih Severne Amerike; posebno konsistentno ?iš?enje izpušnih plinov s tehnologijo BMW BluePerformance s čim pretvornikom SCR (selektivna ča redukcija) in uporaba sredstva AdBlue za čvanje emisij dušikovih oksidov.

 

BMW 118d (105 kW/143 KM, poraba po evropske testnem krogu: 4,5 l/100 km) je prejel nagrado »World Green Car of the Year«.

 

2009 Prvi inhibitor za uporabo čega gorivo za dizelske model, ki uporablja varnostno zaporo na polnilni cevi posode za gorivo.

 

2011 Tehnologija BMW TwinPower Turbo kot nov standard za zniževanje porabe pri vseh štirivaljnih in šestvaljnih motorjih; lansiranje novega 1,6-litrskega štirivaljnega dizelskega motorja z čo 70 kW/95 KM v BMW 114d; nov »CO2 prvak« v modelni seriji: BMW 116d EfficientDynamics Edition ustvari 85 kW/116 KM, poraba po evropskem testnem krogu 3,8 l/100 km in vrednosti emisij CO2 99 g/km.

 

Lansiranje avtomobilov BMW M Performance in najzmogljivejšega šestvaljnega dizelskega motorja na svetu: trojno turbinsko polnjenje, sistem neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda s piezzo injektorji in čim tlakom vbrizgavanja 2.200 bar; visoka mo?: 280 kW/381 KM, či navor: 740 Nm; v BMW M550d xDrive Limuzina, BMW M550d xDrive Touring, BMW X5 M50d in BMW X6 M50d.

 

2013 Tehnologija BMW BluePerformance se predstavi v vseh novih dizelskih modelih v sklopu osnovne opreme; vsaka modelna čca je opremljena s čim pretvornikom SCR ali čim pretvornikom z zbiralnikom dušikovih oksidov; zmanjšane vrednosti emisij in izpolnjevanje emisijskega standarda EU6.

 

BMW 524td (1983).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 6 Vrtina x gib 80,0 mm x 81,0 mm Delovna prostornina 2.443 cm3 Mo? 85 kW/115 KM pri 4.800 vrt/min Navor 210 Nm pri 2.400 vrt/min Kompresijsko razmerje 22,0 : 1 Sča mo? 34,8 kW

Prenos č / Šasija Menjalnik 5-stopenjski či (4-stopenjski avtomatski) Zavore kolutne zavore spredaj bobnaste zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.325 mm Širina 1.645 mm Višina 1.380 mm Medosna razdalja 2.570 mm Pnevmatike 175/70 TR 14 Masa nenatovorjenega vozila 1.175 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 165 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 16,1 s Poraba goriva (DIN 'Euromix') 6,9 l

 

BMW 324d (1985).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 6 Vrtina x gib 80,0 mm x 81,0 mm Delovna prostornina 2.443 cm3 Mo? 63 kW/86 KM pri 4.600 vrt/min Navor 152 Nm pri 2.500 vrt/min Kompresijsko razmerje 22,0 : 1 Sča mo? 25,8 kW

Prenos č / Šasija Menjalnik 5-stopenjski či (4-stopenjski avtomatski) Zavore kolutne zavore spredaj bobnaste zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.620 mm Širina 1.700 mm Višina 1.415 mm Medosna razdalja 2.625 mm Pnevmatike 175 HR 14 Masa nenatovorjenega vozila 1.300 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 180 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 12,9 s Poraba goriva (DIN 'Euromix') 7,1 l

 

BMW 525tds (1991).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 6 Vrtina x gib 80,0 mm x 83,0 mm Delovna prostornina 2.498 cm3 Mo? 105 kW/143 KM pri 4.800 vrt/min Navor 260 Nm pri 2.200 vrt/min Kompresijsko razmerje 22,0 : 1 Sča mo? 42,0 kW

Prenos č / Šasija Menjalnik 5-stopenjski či (5-stopenjski avtomatski) Zavore kolutne zavore spredaj kolutne zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.720 mm Širina 1.751 mm Višina 1.412 mm Medosna razdalja 2.761 mm Pnevmatike 195/65 R 15 Masa nenatovorjenega vozila 1.480 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 207 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 11,0 s Poraba goriva (DIN 'Euromix') 7,0 l

 

BMW 318tds (1994).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 4 Vrtina x gib 80,0 mm x 82,8 mm Delovna prostornina 1.665 cm3 Mo? 66 kW/90 KM pri 4.400 vrt/min Navor 190 Nm pri 2.000 vrt/min Kompresijsko razmerje 22,0 : 1 Sča mo? 39,6 kW

Prenos č / Šasija Menjalnik 5-stopenjski či Zavore kolutne zavore spredaj bobnaste zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.433 mm Širina 1.698 mm Višina 1.393 mm Medosna razdalja 2.700 mm Pnevmatike 185/65 R 15 Masa nenatovorjenega vozila 1.265 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 182 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 14,4 s Poraba goriva (DIN 'Euromix') 5,9 l

 

BMW 530d (1998).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 6 Vrtina x gib 84,0 mm x 88,0 mm Delovna prostornina 2.926 cm3 Mo? 135 kW/184 KM pri 4.000 vrt/min Navor 390 Nm med 1.750 – 3.200 vrt/min Kompresijsko razmerje 18,0 : 1 Sča mo? 44,4 kW Prenos č / Šasija Menjalnik 5-stopenjski či (5-stopenjski avtomatski) Zavore kolutne zavore spredaj kolutne zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.775 mm Širina 1.800 mm Višina 1.435 mm Medosna razdalja 2.830 mm Pnevmatike 225/65 R 15 Masa nenatovorjenega vozila 1.575 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 225 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 8,0 s Poraba goriva (NEDC) 7,2 l

 

BMW 740d (1999).

Motor Konfiguracija / št. valjev V-8 Vrtina x gib 84,0 mm x 88,0 mm Delovna prostornina 3.901 cm3 Mo? 175 kW/238 KM pri 4.000 vrt/min Navor 500 Nm pri 1.800 vrt/min Kompresijsko razmerje 18,0 : 1 Sča mo? 46,1 kW Prenos č / Šasija Menjalnik 5-stopenjski avtomatski Zavore kolutne zavore spredaj kolutne zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.984 mm Širina 1.862 mm Višina 1.435 mm Medosna razdalja 2.930 mm Pnevmatike 235/60 R 16 Masa nenatovorjenega vozila 1.960 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 242 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 8,4 s Poraba goriva (NEDC) 9,8 l

 

BMW 320d (2001).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 4 Vrtina x gib 84,0 mm x 90,0 mm Delovna prostornina 1.995 cm3 Mo? 110 kW/150 KM pri 4.000 vrt/min Navor 330 Nm pri 2.000 vrt/min Kompresijsko razmerje 17,0 : 1 Sča mo? 55,1 kW Prenos č / Šasija Menjalnik 5-stopenjski či (5-stopenjski avtomatski) Zavore kolutne zavore spredaj kolutne zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.471 mm Širina 1.739 mm Višina 1.415 mm Medosna razdalja 2.725 mm Pnevmatike 205/55 R 16 Masa nenatovorjenega vozila 1.415 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 216 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 8,9 s Poraba goriva (NEDC) 5,5 l

 

BMW 330cd (2003).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 6 Vrtina x gib 84,0 mm x 90,0 mm Delovna prostornina 2.993 cm3 Mo? 150 kW/204 KM pri 4.000 vrt/min Navor 410 Nm med 1.500 – 3.250 vrt/min Kompresijsko razmerje 17,0 : 1 Sča mo? 50,1 kW

Prenos č / Šasija Menjalnik 6-stopenjski či (5-stopenjski avtomatski) Zavore kolutne zavore spredaj kolutne zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.488 mm Širina 1.757 mm Višina 1.369 mm Medosna razdalja 2.725 mm Pnevmatike 225/45 R 17 Masa nenatovorjenega vozila 1.540 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 242 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 7,2 s Poraba goriva (NEDC) 6,6 l

 

BMW 535d (2004).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 6 Vrtina x gib 84,0 mm x 90,0 mm Delovna prostornina 2.993 cm3 Mo? 200 kW/272 KM pri 4.400 vrt/min Navor 560 Nm pri 2.000 vrt/min Kompresijsko razmerje 16,5,0 : 1 Sča mo? 66,8 kW Prenos č / Šasija Menjalnik 6-stopenjski avtomatski Zavore kolutne zavore spredaj kolutne zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.841 mm Širina 1.846 mm Višina 1.468 mm Medosna razdalja 2.888 mm Pnevmatike 225/50 R 17 Masa nenatovorjenega vozila 1.665 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 250 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 6,5 s Poraba goriva (NEDC) 8,0 l

 

BMW 118d (2008).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 4 Vrtina x gib 84,0 mm x 90,0 mm Delovna prostornina 1.995 cm3 Mo? 105 kW/143 KM pri 4.000 vrt/min Navor 300 Nm med 1.750 – 2.500 vrt/min Kompresijsko razmerje 16,5 : 1 Sča mo? 52,6 kW

Prenos č / Šasija Menjalnik 6-stopenjski či (6-stopenjski avtomatski) Zavore kolutne zavore spredaj kolutne zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.239 mm Širina 1.748 mm Višina 1.421 mm Medosna razdalja 2.660 mm Pnevmatike 195/55 R 16 Masa nenatovorjenega vozila 1.320 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 210 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 9,0 s Poraba goriva (NEDC) 4,5 l

 

BMW M550d xDrive Limuzina (2013).

Motor Konfiguracija / št. valjev vrstni / 6 Vrtina x gib 84,0 mm x 90,0 mm Delovna prostornina 2.993 cm3 Mo? 280 kW/381 KM med 4.000 – 4.400 vrt/min Navor 740 Nm med 2.000 - 3.000 vrt/min Kompresijsko razmerje 16,0 : 1 Sča mo? 93,6 kW

Prenos č / Šasija Menjalnik 6-stopenjski avtomatski Zavore kolutne zavore spredaj kolutne zavore zadaj

Dimenzije in masa Dolžina 4.910 mm Širina 1.860 mm Višina 1.454 mm Medosna razdalja 2.968 mm Pnevmatike 245/40 R 19 spredaj / 275/35 R 19 zadaj Masa nenatovorjenega vozila 1.880 kg

Karakteristike zmogljivosti / Poraba goriva Nča hitrost 250 km/h Pospešek 0 - 100 km/h 4,7 s Poraba goriva (NEDC) 6,2 l


Galerija: