Na dogodku Zero Tour 2016 so lastniki in uporabniki električnih vozil s svojim zgledom in praktičnimi izkušnjami ozaveščali vse, ki so na štartnih točkah in ob poti po turističnih točkah občine Ivančna Gorica prišli v stik s karavano električnih vozil. Tridnevni dogodek je širil tudi idejo o nujnosti večje energetske samooskrbe ter uporabe čistejših prevoznih sredstev, če želimo okolje zanamcem zapustiti takšno, kot ga poznamo danes. Slovenski pionir e-mobilnosti in inovator Andrej Pečjak je zbranim na predavanju in ob poti odstiral mite in neresnice glede e-mobilnosti ter na praktičnih primerih in izračunih prikazal, kako lahko usmeritev v elektrifikacijo domačega voznega parka slovenski družbi in posameznikom prinese veliko koristi.
Slovenska, evropska in svetovna odvisnost od naftnih derivatov sili svet v nenehne konflikte, splošna zdravstvena slika prebivalcev zemeljske oble pa je zaradi škodljivih naftnih emisij vse slabša. Spreminjanje podnebja in vse manj ugodne razmere za kakovostno bivanja ljudi so dodatni negativni učinki in posledice uporabe fosilnih goriv. »S kupovanjem naftnih derivatov namreč politično in gospodarsko slabimo Evropo, saj žal industrija fosilnih goriv odpira nova delovna mesta drugje in ne pri nas,« je bil jasen Pečjak.
Vikend druženja lastnikov in uporabnikov električnih vozil z zainteresiranimi podjetji in posamezniki ob poti in na najatraktivnejših turističnih točkah občine Ivančna Gorica je poleg deljenja izkušenj in testnih voženj predstavil tudi še neizkoriščene priložnosti Slovenije na področju zelenega turizma, posebej v kombinaciji z e-mobilnostjo. Udeleženci karavane električnih vozil lokalnemu okolju niso povzročili nobenih škodljivih emisij, hrupa ali odpadkov. Nasprotno, za svoje bivanje so izbrali lokalne ponudnike nočitev, svoje prehranjevalne potrebe pa zadovoljevali izključno z lokalno ekološko pridelano in predelano hrano.
Andrej Pečjak, ki velja za pionirja električne mobilnosti v Sloveniji, je udeležencem in obiskovalcem predstavil lastne izkušnje ter izkušnje strank glede vsakodnevne rabe električnih vozil. Pri tem je ovrgel kar več mitov in neresnic, ki se sicer pojavljajo v javnosti kot proti reklama odločitvi o nakupu električnega vozila. Danes praktično vsak električni avto z vsaj 150 kilometri dosega nudi trikratnik dometa, ki ga potrebuje povprečni Slovenec. Poleg polnjenja na hitrih polnilnicah je razveseljujoče dejstvo, da vse več avtomobilskih proizvajalcev v serijske električne avtomobile vgrajuje 22 kW polnilnike, ki so vgrajeni v avtomobile Tesla S, električni Smart in Renault ZOE. Tudi vsi prihodnji električni avtomobili vseh pomembnejših proizvajalcev, kot so Volkswagen, BMW, Mercedes/Smart bodo opremljeni s temi polnilci. To pomeni, da bomo lahko električni avto hitro polnili tudi v mehaničnih delavnicah, gostinskih obratih in povsod tam, kjer so stavbe opremljene z močnejšim električnim priključkom vrste 3 x 32 A.
Dejstvo, da so nabavne cene električnih avtomobilov danes še visoke, sicer drži. Èe pa primerjamo električni in klasični avtomobil skozi svojo življenjsko dobo skupaj z vsemi stroški vzdrževanja in goriva, lahko ugotovimo, da pri klasičnem avtu pri prevoženih 140.000 kilometrih več kot 10.000 evrov plačamo za gorivo, medtem ko nas »gorivo« za električno gnano vozilo pri enaki količini prevoženih kilometrih stane vsega nekaj 100 evrov.
Subvencija za nakup serijskega ali predelanega električnega avtomobila je v Sloveniji ta hip med višjimi v Evropi, oprostitev cestne takse pa še dodatna pozitivna spodbuda za odločitev za nakup električnega vozila. Električni avto ima precej manj sestavnih in obrabljivih delov, zato je tudi strošek rednega vzdrževanja zanemarljiv v primerjavi s stroški vzdrževanja avtomobilov, opremljenih z motorji z notranjim izgorevanjem.
Izkušnje uporabnikov električnih vozil še kažejo, da baterije ne izgubljajo svoje zmogljivosti tako hitro kot laično menijo posamezniki. Pečjak je na 8 let starih akumulatorskih baterijah v avtomobilu s 150.000 prevoženimi kilometri izmeril le 5-odstotni padec njihove kapacitete. Poudarja pa, da je tudi iztrošene baterije mogoče uporabiti za novo, zelo pomembno poslanstvo. Uporabimo jih lahko med drugim kot zalogovnik energije v fotovoltaiki. V t. i. trajnostni energetski krog, ki ga sestavljajo fotovoltaični sistem, akumulatorji kot električni zalogovnik in hiša s stanovalci kot porabnik, lahko kot zalogovnik za električno energijo uporabimo tudi električni avtomobil, ki v nekaterih primerih, zaradi svojih zmogljivih baterij, lahko rabi tudi kot vir energije v sistemu.
V prid elektrifikaciji predvsem mestnih avtomobilov govori tudi dejstvo, da največje onesnaženje s strupenimi dušikovimi oksidi, ogljikovodiki in trdnimi delci avtomobil povzroča v prvih petih do desetih minutah, dokler se ne ogreje na delovno temperaturo. V mestih, zaradi kratkih razdalj in pogostega speljevanja in zaviranja, namreč tudi najsodobnejši motorji dosegajo največ 5-odstotni izkoristek goriva. Povsem neizkoriščeno pa je gorivo, ki ga vozilo porabi v prostem teku motorja pri čakanju pred semaforjem. Nasprotno pa motor v električnem avtomobilu pred rdečim semaforjem, ker takrat ne deluje, ne porablja nič energije. Tudi če bi ta hip v Sloveniji zamenjali polovico voznega parka z električnimi vozili, bi po oceni Pečjaka sedanja električna infrastruktura zmogla celotno breme napajanja baterij teh vozil. Dodaja še, da ne bi potrebovali nobene nove elektrarne, če bi večino avtomobilov pametno polnili ponoči, ko se v elektrodistribucijskem sistemu pojavljajo viški. Pa še elektro distributerji bi bili bolj zadovoljni, ker bi bilo prenosno električno omrežje enakomerneje obremenjeno.
Sporočilo dogodka Zero Tour 2016 se glasi: električna vozila so zelo uporabna in primerna za povprečnega Slovenca ter obenem niso tako draga, kot se zdijo na prvi pogled. Stroški na prevožen kilometer, če avtomobil polnimo na domači vtičnici, so zanemarljivi. Obenem pa sta okoljski in družbeni vidik rabe električnih vozil izjemno pozitivna.