VOLKSWAGEN BORA TDI (90) Basis
, 6588 pogledov, objavljeno v skupini: TESTLjudje, ki živimo v goratem predelu Slovenije, si pogosto radi zamišljamo, kako bi bilo, ?e bi živeli kje drugje ? recimo, na primorskem. Imajo pršut, oljke, vino, toploto, sonce od jutra do ve?era. Vse lepo in prav. A imajo tudi burjo, neprijetno zadevo, ki je spoštovanja vredna, saj te lahko dobesedno spravi na kolena in prepiha do kosti. Burjo bi lahko poimenovali kje drugje bora. Torej bi si ?lovek predstavljal, da bo to ime nosil avtomobil, ki ti požene strah v kosti, kakšen Maserati, denimo. Tako je neko? tudi bilo. Med leti 1971 in 1980 je ime Bora nosil Maserati, ki si je s preko 300 KM zaslužil vsaj nekaj staho-spoštovanja. A danes je pa? vse druga?e. Ime Bora so pri Volkswagnu nadeli modelu, ki je kve?jemu družinska limuzina, nikakor pa ne divji športnik, ki ti prevetri kosti.
Tako smo na test dobili Volkswagna Boro 1,9 TDI. Naslednico Jette, oziroma Venta je poganjal 1900 kubi?ni turbo-dizelski motor z neposrednim vbrizgom in 66kW (90 KM), ter navorom 210 Nm pri 1900 vrtljajih v minuti. Naj prvo spregovorim o obliki: ta 4 metre in 38 centimetrov dolga limuzinica deluje po zaslugi velikih koles in izbuljenih blatnikov zelo kompaktno in ?vrsto, a ni? kaj domiselno. Prednji del je kar agresiven zadaj pa še najbolj spominja na ve?jega brata Passata. Kar se uporabnosti ti?e - moti le majhno desno zunanje vzvratno ogledalo. V notranjost se vstopi s pomo?jo osrednjega zaklepanja. In kaj lahko odkrijejo potniki? Notranjost je bila povsem ?rna, zato je bil avtomobil pono?i precej bolj vše?en kot podnevi, kajti modro - rde?a osvetlitev je res paša za o?i. Je kvalitetno obdelana z izjemo zatikajo?ih se držal za plo?evinke, ter pepelnika in skope opreme, kajti v avtomobilu, ki stane dobre 3 miljione dvesto tiso? bi pri?akovali elektri?ni dvig stekel. No, ima pa zato avtomatsko klimo, ki zelo dobro deluje, ter dvoje zra?nih vre?. Avtomobil ima za voznika in sovoznika sicer dovolj prostora, a na zadnjo klop ne siliti dolgonogih potnikov, ker jih bodo bolela kolena. Voznikov sedež je po višini nastavljiv, volan po globini in višini, tako da najti ustrezen položaj za volanom Bore ni težka naloga. V lepo obdelan in pove?ljiv prtljažnik lahko naložite za 455 litrov prtljage, kar je povpre?je razreda. S podiranjem zadnje klopi se prtljažni prostor pove?a na 785 litrov. O motorjih TDI smo že ve?krat pisali, zato lahko ponovno re?em, gotovo najboljši del avtomobila. Zmogljivosti ob povpre?ni porabi 6,6 litra nafte na 100 kilometrov so ve? kot zadovoljive, saj tovarna obljublja kon?no hitrost 180 kilometrov na uro in pospešek od 0 do 100 v 13 sekundah. Ampak v praksi se izkaže navor, zato ne rabite pogosto segati po lahki a ne ravno hitri prestavni ro?ici. Za konec še obnašanje avtomobila na cesti. Avto je lahkotno vodljiv, pri odvzemanju plina v ovinku kontrolirano odnaša zadek, kar utegne biti neprijetno zadaj sede?im potnikom, a to se dogaja pri višjih hitrostih v ostrih ovinkih, pa še prav zabavno je lahko! Sicer pa je to družinski avtomobil, z precej mehkim in udobnim vzmetenjem, na pa dirkalnik! Pohvale vredne so tudi zmogljive zavore, ki pa imajo zelo mehak pedal in ko se prvi? usedete v avto ste kaj hitro na prednji šipi! Za dober zavorni u?inek gre zahvala tudi serijskem ABS-u. Torej, kaj bi pri?akovali od Volkswagna? Verjetno dober in ne ravno poceni avto, ki mu manjka kaj od komfortne opreme, z zagotovljeno varnostjo in generalno dobro kvaliteto, ki je popustila v nekaj podrobnostih. Kar pa se monotonih barv notranjosti ti?e, pa jih lahko ob naro?ilu bolje izberete sami.
Alpra