Avtomobili se sicer v zadnjih letih prodajajo kot č žemljice, a to kljub vsemu niso. Avtomobil ni izdelek, ki ga izdela iz čvine robot, potem, ko se kak umetniško nadahnjeni risar spomni, da aktualni model ni ve? najbolj v modi. Avtomobil je v današnjih ?asih izjemno komlpleksna stvaritev, ki v enem izdelku združuje množico čih znanj, zato je tudi razvoj novega modela zelo dolg proces, ki ga s čo čnalnikov in raznih simulacij uspešno skrajšujejo. Zahteve in čkovanja kupcev so namre? vedno višje, konkurenca pa ?asovno vedno bolj preganja. Za lažjo predstavo o tem, koliko truda je vloženega v naše štirikolesnike, smo vam pripravili kratek pregled čjnega razvojnega procesa.
Razvoj avtomobila poteka v posebnih razvojnih in oblikovalskih oddelkih, ki svoje stvaritve skrbno skrivajo. Proces oblikovanja se če, ko dobijo oblikovalci podatke iz konstrukcijskega oddelka, ki so nazorno prikazani tudi na tehniškem prerezu avtomobila, oziroma na tako imenovani package drawing, z vrisanimi potniki ter vsemi potrebnimi komponentami (motor, podvozje, rezervoar, prtljažni prostor). Te podatke združijo še z željami kupcev, ki jih čjo na podlagi temeljitih raziskav, kritik in pohval na čn prejšnjega modela, ter dodatnih zahtev vodstva o željenem čem čnku novega modela. Oblikovalci prvo čnoma ustvarjajo oblike, pri katerih so jim prepuš?ene proste roke. V tej fazi lahko prikažejo ?isto lastne poglede in vizije.
Oblikovne smernice in zahteve se tokom procesa vedno bolj kristalizirajo. Že v tej prvi fazi obstaja nevarnost, da se ob selekciji č tudi katera dobra ideja, zato ima oblikovalec možnost te svoje ideje zagovarjati pred svojimi kolegi, ki mislijo, da njegov izdelek ne ustreza kriterijem znamke, torej tradiciji, da bi bila izvedba predraga, itd. Vzporedno se razvija tudi notranjost avtomobila, čnoma zanjo poskrbi čn oddelek oblikovalcev. Po dodelavi ostalih idej je naslednja faza oblikovanje in dodelava idej, ki so se smatrale za ustrezne. Skozi proces se neustrezne ideje čjo in dodelujejo tiste ki ostanejo
Sledi izdelava modelov v merilu 1:5 na osnovi izbranih predlogov. Modele izdelujejo modelarji pod nadzorom oblikovalcev, torej avtorjev. Najboljše makete še dodelajo, jih preizkušajo s čo čega toka in izboljšane izdelajo v merilu 1:1, v naravni velikosti. Tudi te še dodelujejo in na koncu se skupaj z vodstvom podjetja čjo za čo obliko. Ko še to dodelajo do željenega stanja naredijo prve vozne prototipe.
S temi prototipi opravijo testni vozniki milijone kilometrov v najekstremnejših okoliš?inah (puš?ave, sneg, led). Vsi podatki s testiranj se vsak čr pregledajo, ugotovijo napake in preko čnalnika sproti pošiljajo v če tovarne, kjer skušajo te napake odpraviti pred serijsko proizvodnjo.
V kolikor jim to ne uspe, se zgodi, da se na prvih serijah avtomobilov pojavijo serijske napake, ki jih mora proizvajalec čo odpraviti, kar ponavadi č visoke stroške, nezaupanje kupcev, ter odlaganje proizvodnje.
S prototipi se opravi množica crash testov v čih pogojih, s ?imer se ugotovi ustreznost avtomobila glede na varnostne standarde. V današnji dobi čnalništva simulirajo crash teste že v fazi konstrukcije. V ?asu testiranj padajo še zadnje čtve pri izbiri barv notranjosti in zunanjosti. Včnoma čtve glede barv, barvnih vzorcev in materialov sprejemajo predstavnice lepšega spola, kajti njihov okus in čtek za to je že po naravi bolj izostren, kot pri moških. Pri tapeciranju notranjosti pogosto uporabijo barve in vzorce, katerih zgled izvira iz narave, iz čih vzorcev, ki pozitivno vplivajo na čtje potnikov (jesensko listje, školjke, klasje...).
Tudi izbira materialov je zelo pomembna. Kvalitetne, mehke plastike dlje ?asa ostanejo lepe, ne pokajo, pa tudi kasneje čo "škripati" kot trda plastika. Trda plastika se lahko pri trku nevarneje zalomi in poškoduje potnike, pa tudi na otip ni tako prijetna kot mehka plastika, katere struktura spominja na usnje.
Za notranje materiale skrbi cela garnizija strokovnjakov. ?e se potnik v avtomobilu ne čti prijetno, ga (?e je kaj pameten) ne bo kupil. Materiali uporabljeni v notranjosti avtomobila morajo biti prijetni na dotik, odporni na obrabo in lepega videza. Očtek dotika je ?lovekov najintimnejši čtek, katerega pomembnosti se sploh ne zavedamo, zavedajo pa se ga ustrezni strokovnjaki. V?asih vizualni čnek zmoti čtek dotika (n.pr. mnogi pri poljubljanju zamižijo), vendar se vizualnega čnka zavedamo. Nčtljivejši predeli naše kože so pokriti s preko 2000 senzorji (?utili) na kvadratni centimeter (za toploto, pritisk, vibracije in čno). Vse to č bolj nagonske in intenzivnejše čtke kot vid, ki ga v možganih temeljiteje zavestno predelamo. Ravno v izbiri materialov v notranjosti, barvah in uporabniku prijaznih oblikah se odraža skrb za potnike, kvaliteta izdelka in cenovni razred. ?e govorimo o materialih generalno, je v avtomobilih v ču okoli 65% jekla in lahkih kovin, 13% plastike, 3% stekla in keramike, ostane pa še 19% ostalih snovi, kot so voda, olje, barve in plin.
Očtek bivalnosti pa dajejo poleg barv in materialov še vonjave in to precej bolj, kot si mislimo. V BMW-ju so izvedli poizkus in ženskam pokazali fotografije ?isto čih moških, le eno izmed njih so ?odišavili? z nežnim vonjem po moškem spolnem hormonu in glej ga zlomka, vse so izbrale to fotografijo za čejšo. Tudi čk takoj po rojstvu prepozna svojo mater po vonju, ki je pri vsakem ?loveku čn. Iz teh ugotovitev se da sklepati, da bi se če vonjave lahko uporabile v komercialne namene in bi zavajale kupce. Ker smo ljudje individualna bitja imamo tudi pri vonjavah če okuse, zato tudi avtomobili ne bi smeli imeti čnih vonjav, temve? bi naj bili brez vsakršnega vonja, kar pa je težko, ?e ne že č čti. Naj napišem še nekaj zanimivih ugotovitev: vonj po vaniliji pomirja, č uspava, mentol pa č koncentracijo do 25%.
Torej ni? ni prepuš?eno ču pri razvoju avtomobila, tudi zvok ne. Ljubitelji zvoka znamo to še dodatno ceniti in primeren zvok č dodatne užitke pri vožnji. Ustrezen zvok se ustvari s čo posebno oblikovanih izpušnih cevi. Ali ste že opazili če zvoke vozil čih znamk, tako imenovane ?Alfa sound?, ?BMW sound?, ?Porsche sound?, nezmotljivi ?Ferrari sound?... Vse to ustvarijo akustiki z dolgotrajnimi preizkušanji v ustreznih merilnih halah. Tudi ustrezne vibracije sodijo k avtomobilu. Toliko jih mora biti, da dajo čtek vožnje, kaj prida ve? pa spet ne, ker lahko čjo utrujenost in čo celo bolezen.
Številni možči se nenehno ukvarjajo s skrbjo, da kupci dobijo kar najboljše avtomobile in ti so vedno bolj zapleteni, dodelani, ter pripravljeni razvajati. Na žalost, pa smo tisti, ki znamo to ceniti še vedno bolj ali manj ljubitelji, ki jih okolica čje za "avto manijake".
Alpra
