Poletje se je člo in vsesplošno čtniško razpoloženje je že zdavnaj mimo, življenje se je normaliziralo v ustaljen dnevni tok: služba, šola,...Stanje na cestah se je umirilo. Gč na cestah so manjše, saj na njih ni ve? kolon turistov, ki so se nestrpno, v razgretih avtomobilih premikali proti obali ali iz nje, oziroma proti obali sosednje države in obratno. Promet je spet "zadihal", radi pravimo, vendar previdnost nikoli ni odve?. Prav tako je mimo tudi obdobje, skoraj bi lahko rekli "posebnega prometnega režima", saj so bili prvi? (tako kot vsako leto) na cestah novi prometni udeleženci: prvošči..., spoznavajo novo okolje, navdušeno skakljajo ob (in tudi po!) cesti. Ne znajdejo še se prav. Sicer vedo (rad verjamem, da čna), kako nevarno je cestiš?e, da ni primerno za razposajeno tekanje, da vedo kje se ča cesta, kaj pomeni č lu? na semaforju za pešce.....vendar smo še vedno mi vozniki tisti, ki moramo biti previdni, oziroma se previdnost od nas celo zahteva.
Vendar je pred nami novo obdobje, ki prinaša voznikom dodatne tegobe: jesen. Dež, megla listje na cestiš?u, voda (luže in kolesnice!), ob mraku in č temno čni pešci, neosvetljeni kolesarji itd.Voznik mora pazit na vse, se pravi na to kar se č neposredno varnega upravljanja njegovega vozila, kakor tudi na ostale udeležence v prometu, izpostavljeni so predvsem (oziroma se izpostavljajo, kakor čte) pešci. Enako pomembna, ?e ne morda še bolj, pri voznikih pa je sposobnost predvidevanja. Varen voznik bo vedno zmanjšal hitrost, ko se bo približeval skupini ljudi, v bližini strnjenih naselij, šol, vrtcev ipd. Vendar kljub temu mora vsak voznik živeti z dejstvom, da je lahko vsak trenutek udeleženec v prometni nezgodi ali kot oškodovanec ali kot čtelj ali pa je le čvidec. In slednje, dragi bralci bo današnja tema.
Prometna nezgoda. Nča mora vsakega voznika, še posebej takrat, ko ta nastopa v vlogi čtelja. Kaj je dejansko prometna nezgoda, definira Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) - mimogrede je v ZVCP čo uporabljen izraz prometna č namesto prometna nezgoda glede na dejstvo, da ne poznamo "čega zavarovanja" temve? nezgodno zavarovanje ampak to je povsem druga tema. Nč je namre? nekaj na kar ne moremo (preventivno) vplivati (npr. naravna č) . Zaradi lažjega razumevanja bo v nadaljevanju uporabljen izraz "prometna č". ZVCP v 81. či prvega odstavka 19. ?lena opredeljuje, da je prometna č č na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno č se vozilo in je v njej ena ali ve? oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda. Glede na posledice pa prometne č delimo na: I., II., III. in IV. kategorije. Prve kategorije so tiste prometne č pri katerih je nastala samo materialna škoda, druge kategorije pri katerih je ena ali ve? oseb lahko telesno poškodovanih in tretje kategorije pri katerih je ena ali ve? oseb hudo telesno poškodovanih ter ?etrte kategorije pri katerih je kdo umrl ali je umrl za posledicami č v 30 dneh. Prometna č I. kategorije je torej najmanj "č" oblika prometne č. Gre samo za materialno škodo. Policist je dolžan priti na kraj prometne č, ?e je o č obveš?en. Pri prometnih čh II. III. in IV. kategorije je policist dolžan priti na kraj prometne č, opraviti ogled in o ogledu napisati zapisnik . Ne glede na kategorijo prometne č pa mora vsak udeleženec v prometni č po 3. odstavku 122. ?len ZVCP storiti naslednje:
1. ustaviti vozilo;
2. zavarovati in čti kraj č, pri prometni č I. kategorije pa vozilo ?imprej odstraniti z voziš?a;
3. pomagati poškodovanim, ?e je za to usposobljen;
4. obvestiti najbližjega policista ali policijsko postajo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijsko postajo, razen pri prometnih čh I. kategorije (obveš?anje policije, torej pri prom. čh I. kategorije, kot smo že ugotvili, ni obvezno);
5. soudeleženim v prometni č ali oškodovanim na njihovo zahtevo posredovati ime in priimek ter naslov, pokazati vozniško in prometno dovoljenje ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju;
6. ostati na kraju prometne č I. kategorije toliko ?asa, kolikor je potrebno, da udeleženci v prometni č dobijo podatke iz prejšnje če, in izpolniti Evropsko člo o prometni č;
7. čkati na kraju prometne č I. kategorije ali tam pustiti svoje ime in naslov, ?e na kraju č ni osebe, ki ji je čna škoda;
8. pri prometnih čh II., III. in IV. kategorije pa mora vsak udeleženec ostati na kraju prometne č tako dolgo, dokler ni čn ogled, razen ?e tisti (torej policist ali preiskovalni sodnik, ?e je navzo?), ki vodi ogled, ne č č;
9. vrniti se takoj na kraj prometne č, ?e ga je zapustil zaradi odvoza čnca v bolnišnico ali zaradi obveš?anja policijske postaje o prometni č;
10. vsak udeleženec mora prav tako čti naknadno ugotavljanje dejstev, ?e je zapustil mesto prometne č. Učnca do podatkov ali najbližjo policijsko postajo mora v primernem ?asu obvestiti, da je bil udeležen v prometni č, in posredovati svoje podatke, navesti kraj, kjer se zadržuje, registrsko številko vozila, kraj č in ostale okoliš?ine.
Temu bi lahko rekli deset osnovnih pravil oziroma "zapovedi", ki se jih mora vsak udeleženec v prometni nezgodi držat.
ZVCP nadalje opredeljuje tudi dolžnosti čvidca prometne č (dolžnost posredovanja osebnih podatkov udeležencem in policistu oziroma ?e to ni č podatke ?imprej čti policijski postaji oziroma tistemu, ki vodi ogled), č prepoved odstranjevanja sledi prometne č II., III.in IV. kategorije (odstranijo se lahko šele po čnem ogledu oz., ko tako č tisti, ki opravlja ogled ter dokler ni opravljena potrebna preiskava tudi ni dovoljeno spreminjati stanja na kraju prometne č, vendar to ne velja v primeru kadar to zahteva reševanje udeležencev v prometni č). Prav tako udeleženci v prometni č od trenutka č do konca ogleda ne smejo uživati alkoholnih pija?, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za udeležbo v prometu. Tako, da dragi bralci izgovor, "od šoka, straha itd. sem popil takoj po nezgodi nekaj žganja ipd." vam ne bo pomagalo oziroma vas ne bo rešilo, ?e ste pred nezgodo upravljali z vozilom pod vplivom alkohola. ?e vam slednjega že ne morejo dokazati oziroma res pred nezgodo niste bili pod vplivom alkohola oziroma drugih prepovedanih substanc in ste alkohol ali prepovedane substance ali oboje skupaj zaužili po prometni nezgodi in se to ugotovi, ste s tem storili prekršek, za katerega se vas kaznuje z denarno kaznijo najmanj 30.000,00 SIT in 2 do 5 kazenskih č. Enako boste kaznovani, ?e se ne boste držali "desetih" zapovedi in pod njimi navedenega. Zakon še predvideva nadaljne dolžnosti udeležencev, policista itd. v primeru prometne nezgode ampak slednje bomo analizirali drugi?.
Sedaj pa si bomo ogledali kateri so či "grehi", ki jih lahko stori voznik in kateri imajo naravo kaznivih dejanj.
Kazniva dejanja so na splošno našteta in opredeljena v Kazenskem zakoniku ((Uradni list RS, št. 63-2167/94 z dne 13. oktobra 1994, 70/94 z dne 11. novembra 1994 (popravek) in 23-1035/99 z dne 8. aprila 1999. )). Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ) v svojem 7. ?lenu opredeljuje kaj je kaznivo dejanje: "Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti č kot kaznivo dejanje in hkrati č njegove znake in kazen zanj." KZ v svojem enaintridesetem poglavju taksativno našteva katera so kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa. Za nas bodo zanimiva tista, ki se nanašajo na sam cestni promet in, ki zadevajo voznike, ki upravljajo z vozili v cestnem prometu in sicer:
- Pčtev prometne č iz malomarnosti po 325. ?lenu KZ ter
- Zapustitev poškodovanca v prometni č brez č po 329. ?lenu KZ.
Pčtev prometne č iz malomarnosti:
Gre za to, da č udeleženec (po ZVCP je to oseba, ki je na kakršnikoli čn udeležena v cestnem prometu - torej ne samo voznik!!!) v prometu s kršitvijo predpisov iz malomarnosti č prometno č, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana. Zagrožena kazen je denarna kazen ali zapor do treh let. Glede na naravo teme se bomo čli na voznika kot udeleženca v cestnem prometu. Zoper voznika torej, ki se ne bo držal predpisov o varnosti cestnega prometa in bo čl prometno č bo uveden kazenski postopek. ?e bo v kazenskem postopku spoznan za krivega bo obsojen glede na okoliš?ine v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno (oz. čna prom. č) na člo denarne kazni ali pa se mu bo izrekla kazen zapora do treh let.
Kadar pa ima zgoraj opisano dejanje za posledico smrt ene ali ve? oseb, pa je zagrožena kazen zapora do osem let !!!.
Sodiš?e pa lahko storilcu č tudi pogojno obsodbo ?e spozna (glede na njegovo osebnost, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju ipd.), da je č čkovati, da ne bo ve? ponavljal kaznivih dejanj. Pogojno obsodbo lahko č, ?e je storilcu člo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen. Pri tem č tudi preizkusno dobo od enega do pet let, v kateri storilec ne sme storiti novega kaznivega dejanja. Sodiš?e v pogojni sodbi torej samo č kazen in je ne č, ?e se storilec v preizkusni dobi vzdrži storitve novega kaznivega dejanja. Vendar je takšen storilec kaznivega dejanja vseeno obsojen (torej evidentiran kot storilec kaznivih dejanj!), vendar se izvršitev kazenske sankcije odloži. Pogojna obsodba je torej kazenska sankcija opominjevalne narave. Sodiš?e pa sme č tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila čne vrste in kategorije (minimalno 3 mesece in najve? 1 leto, čnajo? od dneva čosti sodbe).
Zato dragi bralci, spoštujte prometne predpise, ?e to že vedno ni č pa vsaj takrat, ko so razmere za vožnjo zahtevne (sneg, dež) oziroma, ko se vozite skozi ča, kjer lahko čkujete oviro na cesti (pešce, stoje? avtomobil, ipd.). Kot vidite s kršenjem predpisov kot je opisano ne škodite samo drugim temve? tudi sebi.
Zapustitev poškodovanca v prometni č brez č
Vsak voznik bi moral imeti dejansko tolikšno moralno zavest, da v primeru, ?e je že s svojim prevoznim sredstvom koga poškodoval, da mu pomaga. Vendar kot vemo, lahko črat zasledimo v ?asnikih, kako je nekdo nekoga npr. za avtomobilom povozil in nato pobegnil s kraja č. Poškodovani je, ko so ga našli že umrl ali je umrl med prevozom v bolnišnico ali pa je umrl v bolnišnici ali pa je bil hudo poškodovan. Velika verjetnost je, da bi poškodovani preživel oziroma bi njegove poškodbe ob čsni medicinski č, ki bi jo pobegli voznik lahko zagotovil, imele manjše posledice na poščvo življenje.
KZ definira to kaznivo dejanje takole: "Voznik motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, ki pusti brez č koga, ki je bil s tem prevoznim sredstvom ali zaradi njega poškodovan se kaznuje z zaporom do enega leta." ?e pa ima opustitev č za posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanega, se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Enako kot pri zgoraj opisanem kaznivem dejanju lahko tudi v tem primeru č sodiš?e pogojno obsodbo.
Osebno menim, da je zapustitev poškodovanca v prometni č brez č ne samo kaznivo dejanje, ampak samo po sebi (tudi ?e ne bi bilo opredeljeno v zakonu kot kaznivo dejanje) skrajno zavržno dejanje. Mislim, ne, čn sem, da dober, izkušen in moralen voznik ne bo nikoli pustil poškodovanega v prometni č brez č (beri: pobegnil s kraja prometne č).
Sedaj pa še nekaj čih (preventivnih) nasvetov:
- v avtomobilu na daljši poti imejte vselej dovolj hrane in č;
- goriva naj bo vsaj za polovico rezervoarja (kolone - gretje);
- v prtljažniku imejte vedno odejo;
- fotografski aparat (ti za enkratno uporabo stanejo par čkov).
In v primeru, ?e ste že udeleženi v prometni č: ohranite mirno kri, čte policijo, ?e imate fotografski aparat poslikajte kraj, morebitne čvidce prosite, da ostanejo do prihoda policije, pomagajte poškodovanim, sicer pa dragi bralci :
čo vožnjo!
David Šega
