Avtomobil je bil konec 19. stoletja, ko se je prvi? pojavil, še najbolj podoben ko?iji brez konj, ki jih je zamenjal pod sedeže nameš?en motor. Ta pa še ni zadoš?al, da bi bili takratni avtomobili hitrejši od konj.
Utrnile so se misli, da bi bilo potrebno potnike zaš?ititi pred dežjem, zato so se pojavile prve strehe na avtomobilih. Avtomobil je bil torej zgolj funkcionalno prevozno sredstvo, brez sledi o posebnih oblikovnih umotvorih.
Ker so takrat oblike zve?ine krojili v ko?ijarnah, so bile te še najbolj odvisne od domiselnosti, ro?ne spretnosti in umetniške nadarjenosti rokodelcev. Pojavilo se je nekaj imen izvedb avtomobilov, predvsem v francoš?ini in sicer po razporeditvi sedežev: vis-a-vis (potniki obrnjeni drug proti drugemu) dos-a-dos (s hrbti skupaj), landuer, phaeton (ime ponovno uvaja novi Volkswagnov ponos) ali break. Za?etku dvajsetega stoletja se je pojavilo kar okoli dvajset razli?nih karoserijskih oblik.
Leta 1899 je avtomobil naivno aerodinami?ne oblike (oblikovanje: Camille Jenatzy) imenovan ?La Jamais Contente? prvi presegel 100 km/h in dal konstruktorjem misliti o dodatni zaš?iti potnikov tudi pred vetrom. Boki avtomobila so postali bolj zaprti, pojavilo se je vetrobransko steklo.
?eprav je že leta 1891 francosko podjetje Panhard-Levassor predstavilo spredaj nameš?en motor, se je ta namestitev ?resneje prijela? v za?etku 20. stoletja, ko je Mercedes na modelu Simplex leta 1902 s plo?evino lepo pokril spredaj nameš?eni motor in tako dal dobre temelje za uveljavitev namestitve komponent avtomobila, kot jih poznamo še danes: spredaj motor, za njim potniški prostor, v katerem so potniki v dveh vrstah obrnjeni v smeri vožnje.
Navpi?no nameš?eni hladilniki so postajali prepoznavni elementi znamk. Hitrosti so se ve?ale in po prvih petih letih prejšnjega stoletja je avtomobil že dohitel konje. Oblika je dobivala ustaljeno formo. 1908. leta je Ford z uveljavitvijo teko?ega traku pri?el izdelovati model T, ki je bil proglašen celo za avtomobil stoletja.
Raznovrstnost oblik je bila v tistih ?asih velika - številne karoserijske delavnice so na osnovi enotne tovarniške šasije izdelovale raznolike zunanje oblike avtomobilov. Uveljavila so se številna znana imena, ki še danes (predvsem v Italiji) krojijo avtomobilske oblike. V dvajsetih letih se je razvil lepotni ideal izrazito obdelanega pokon?nega hladilnika, dolgega motornega pokrova in nazaj pomaknjenega potniškega prostora, ki so ga obrobljali elegantno ukrivljeni blatniki. Ti so služili tudi kot stopni?ka za lažji vstop.
V tistem ?asu je Vincenco Lancia na Lancii Lambdi (1922) predstavil samonosno karoserijo, ki je pocenila in poenostavila izdelavo, ter tako omogo?ila množi?no proizvodnjo. S tem pa se je tudi zmanjšalo delo za karoserijske delavnice.
Konec dvajsetih let so avtomobili po?asi ?mutirali? v bolj zra?nemu toku povoljne oblike, ?emur gre zasluga v veliki meri Paulu Jarayu, ki se je pri?el intenzivno ukvarjati z aerodinamiko. Sicer so že prej nastajala razna oblikovna ?uda, kot je bil leta 1914 v karoserijski delavnici Castagna za grofa Ricottija izdelani Alfa Romeo z obliko povsem podobno kapljici. Šest let kasneje je Edmund Rumpler za Benza razvil kaplji?asto obliko za športni roadster s sredinsko nameš?enim motorjem. Pet let za tem (1925) je romunski inženir Aurel Persu izdelal zelo aerodinami?en avtomobil s povsem naprej pomaknjeno okroglasto kabino in motorjem v zaobljeno padajo?em zadku. Kljub zanimivim idejam pa ti avtomobili niso bili v skladu s ?asom. Jarayevega Mercedesa 230 (1938), kakor tudi aerodinami?nega avtomobila profesorja Schlöra (1937) ni hotel nih?e kupiti. Ali se ?udite? Saj še danes, ve? kot šestdeset let kasneje ne vozimo ?kapljic?!
Uspešno aerodinami?no oblikovani avtomobili, ki pa so bili zgolj ustrezno zaobljeni ali ošiljeni nikakor pa v obliki kapljice so bili: Bugatti 50 T, ki je eden prvih imel zelo položno vetrobransko steklo, Peugeot 201 (1929), Chrysler Airflow (1934), ekstremno oblikovana Tatra 77 (1935), Lancia Aprilia (1937), VW Hroš? (1938), ter Adler Autobahn (1939). Ti avtomobili, ki so se normalno ali celo uspešno prodajali, so že imeli blatnike lepo zlite s preostalo karoserijo. Lu?i so bile namesto na pecljih vdelane v blatnike ali celo skrite pod zaš?itno masko (Peugeot), ki se je vsilila pred hladilnike in le te in njihovo estetsko - prepoznavno vlogo potisnila v ozadje. Poleg teh, so za estetske in napredno oblikovane takrat veljali izdelki znamk: Alfa Romeo, Bugatti, Cord, Delage in Delahaye.
V tem ?asu je navpi?no postavljeno vetrobransko steklo padlo v pozabo, razen pri avtomobilih, na katerih aerodinamika ni imela nobene pomembne funkcije, kot je leta 1940 predstavljeni legendarni Jeep Willys.
Po drugi svetovni vojni postane ?ez lužo izrazito popularna tri-volumenska oblika (danes bi temu rekli limuzina). Evropa si v petdesetih kon?no opomore od velike morije, a si nikoli ne privoš?i toliko bohotenja s kromom, okrasnimi plavutmi in okrašenimi odbija?i, kot so isto?asno po?eli v Ameriki, kjer so povrh vsega na avtomobile pri?eli vgrajevati v bok zavito (panoramsko) vetrobransko steklo. Italijani se izrazito navdušijo nad kupeji in definirjajo obliko gran turismo. Na ceste zapeljejo prvi rde?i športniki z vzpenjajo?im konji?kom v zaš?itnem znaku. Francozi so že v štiridesetih sledili zgledu Hroš?a in za množice izdelali Citroen CV2 (spa?ka) in kasneje Renault 4 (katrco), katerih namen je v uporabnosti, trpežnosti in cenovni dostopnosti. Podobno velikost z ve? športnosti v Angliji zastopa genialni Mini (oblikovanje: Sir Alec Issigonis).
Nova tehniška in oblikovalska merila je postavil Citroen DS (žaba). Renault 16 je v ?asu limuzin uvedel kombi-limuzinsko obliko.
V Nem?iji se pojavita legendarna Mercedes 300 SL in BMW 507, v Ameriki pa iz umetnih mas narejena Corvetta. Prednji pogon je v ozadje potisnil zadnjega in oglate linije so zamenjale obline. Leta 1961 Jaguar predstavi legendarni E-type z neznansko dolgim pokrovom motorja in kratkim, jaj?astim zadkom, medtem ko tri leta kasneje izdelajo prestižno limuzino Xj, ki velja za ve?no lep avtomobil, ter z manjšimi popravki in redesigni še danes vztraja pri skoraj nespremenjenih osnovnih linijah. V tistem ?asu, leta 1963 nastane še ena ve?na oblika: Ferdinand Porsche mlajši po 13 letih zamenja obliko modela 356 z novim Porschejem 911.
Svetovno javnost leta 1967 preseneti izjemno napredno oblikovani (oblikovalec: Claus Luthe) NSU Ro 80 z wanklovim motorjem. 1969. leta Nuccio Bertone predlaga naslednika znamenite Lamborghini Miure in dve leti kasneje na ceste prirohni Countach, skoraj enako futuristi?en, kot se nam zdi še danes.
Konec sedemdesetih se ponovno pri?ne trend aerodinami?nih vozil, ki je izrazito viden na Fordovi Sierri (1982). Ta je v fazi razvoja pod šifro Probe 3 dosegla koli?nik zra?nega upora celo neverjetnih 0,22! Kontrast aerodinamiki je bila ponovno prakti?nost v obliki Fiatove Pande, ki se po 21 letih še vedno izdeluje. Renault z Espaceom isto?asno kot Chrysler z Voyagerjem uvede nov enoprostorski razred. Oblike postajajo vedno bolj klinaste, z nizkim prednjim in visokim zadnjim delom. Spoji karoserije se tanjšajo, odbija?i so vedno bolj zliti z obliko, kljuke vtisnjene, ogledala pazljivo oblikovana, robovi zaobljeni in stekla lepljena na karoserijo.
V tem ?asu se pojavijo avtomobili z veliko skupne mehanike, lahko bi jim rekli platformski. Fiatov koncern v sodelovanju s Saabom predstavi ?etvor?ke: Alfo 164, Fiat Cromo, Lancio Themo in Saaba. Ko na ceste zapelje Oplova Calibra, preseneti z rekordnim koli?nikom zra?nega upora 0,26. Tu pa se nižanje zra?nega koeficienta tudi ustavi. Dodge Viper pa obudi nostalgi?ne poteze športnikov, kot je bila slavna AC Cobra.
Renault ponovno ustvarja novosti z mini ?enoprostorcem? Twingom, ter nekoliko ksaneje še s prvim kompaktnim enoprostorcem Scenicom. Audi se spomni na že pozabljeno uporabo aluminija v avtomobilski industriji.
Sredi devetdesetih postane hudo popularna zadeva oziranje v preteklost, sploh pri tistih znamkah, ki so na to lahko ponosne. Lu? sveta ugledajo avtomobili, ki so oblikovani izrazito s pridihom preteklosti znamke. Mednje sodijo: New Beetle, BMW Z8, Alfa 156, Chrysler PT Cruiser. Trend naslanjanja na slavno preteklost o?itno še ni izven mode, sode? po avtomobilih, kot so: Lancia Thesis, novi Mini, Ford Thunderbird, Jaguar F type, in Mercedes SLR. Ve?ina avtomobilov za široke množice pa še vedno nadaljuje oblikovne poteze predhodnikov, kar je najvarnejši recept za stalne kupce.
Renault se na pragu 21. stoletja poigra z oblikami in nastanejo nenavadni predstavniki svojih razredov: med prestižnejšimi limuzinami Vel Satis, v kompaktnem razredu Megane 2 in ponovni poskus novega avtomobilskega razreda (križanec med enoprostorcem in coupejem) ? Avantime. Hudo popularni postanejo avtomobili namenjeni maksimalni izkoriš?enosti prostora (enoprostorci) in tisti, s katerimi naj bi užili naš vedno tesneje odmerjen prosti ?as (SUV ? športno ve?namenski avtomobili).
Ne glede na krizo, se luksuzni avtomobili vedno dobro prodajajo, zato pri?nejo avtomobilske znamke z dovolj kapitala ponovno oživljati stare, plemenite znamke, kot sta Bugatti in Maybach. Tekmovanje v slogu kdo zmore in zna ve? nima pravil. V avtomobilu najdemo že vso mogo?o potrebno in nepotrebno opremo. Oblikovanje najhitrejših avtomobilov, kot je Ferrari Enzo, postaja podobno preobla?enju formule 1 iz trenirke v cestni smoking. Oblika je pri tovrstnih avtomobilih le še suženj funkcije.
Kam torej kaže prihodnost? Aerodinamika ve?ine avtomobilov se bo najverjetneje še nekaj ?asa gibala med 0,25 in 0,3. Gotovo še ne bomo kmalu vozili kaplji?astih ali kako druga?e amorfno brezizrazno oblikovanih avtomobilov, kajti iz zgodovine je razvidno, da so takšne oblike že davno obstajale, pa še vedno niso realne, sploh pa ne estetske.
Alpra
