Oblikovanje

Z obliko skozi ?as

Avtomobil je bil konec 19. stoletja, ko se je prvi? pojavil, še najbolj podoben čji brez konj, ki jih je zamenjal pod sedeže nameš?en motor. Ta pa še ni zadoš?al, da bi bili takratni avtomobili hitrejši od konj.

Utrnile so se misli, da bi bilo potrebno potnike zaš?ititi pred dežjem, zato so se pojavile prve strehe na avtomobilih. Avtomobil je bil torej zgolj funkcionalno prevozno sredstvo, brez sledi o posebnih oblikovnih umotvorih.

Ker so takrat oblike čne krojili v čjarnah, so bile te še najbolj odvisne od domiselnosti, če spretnosti in umetniške nadarjenosti rokodelcev. Pojavilo se je nekaj imen izvedb avtomobilov, predvsem v francoš?ini in sicer po razporeditvi sedežev: vis-a-vis (potniki obrnjeni drug proti drugemu) dos-a-dos (s hrbti skupaj), landuer, phaeton (ime ponovno uvaja novi Volkswagnov ponos) ali break. Zčtku dvajsetega stoletja se je pojavilo kar okoli dvajset čih karoserijskih oblik.

Leta 1899 je avtomobil naivno če oblike (oblikovanje: Camille Jenatzy) imenovan ?La Jamais Contente? prvi presegel 100 km/h in dal konstruktorjem misliti o dodatni zaš?iti potnikov tudi pred vetrom. Boki avtomobila so postali bolj zaprti, pojavilo se je vetrobransko steklo.

?eprav je že leta 1891 francosko podjetje Panhard-Levassor predstavilo spredaj nameš?en motor, se je ta namestitev ?resneje prijela? v čtku 20. stoletja, ko je Mercedes na modelu Simplex leta 1902 s čvino lepo pokril spredaj nameš?eni motor in tako dal dobre temelje za uveljavitev namestitve komponent avtomobila, kot jih poznamo še danes: spredaj motor, za njim potniški prostor, v katerem so potniki v dveh vrstah obrnjeni v smeri vožnje.

Nčo nameš?eni hladilniki so postajali prepoznavni elementi znamk. Hitrosti so se čle in po prvih petih letih prejšnjega stoletja je avtomobil že dohitel konje. Oblika je dobivala ustaljeno formo. 1908. leta je Ford z uveljavitvijo čga traku čl izdelovati model T, ki je bil proglašen celo za avtomobil stoletja.

Raznovrstnost oblik je bila v tistih ?asih velika - številne karoserijske delavnice so na osnovi enotne tovarniške šasije izdelovale raznolike zunanje oblike avtomobilov. Uveljavila so se številna znana imena, ki še danes (predvsem v Italiji) krojijo avtomobilske oblike. V dvajsetih letih se je razvil lepotni ideal izrazito obdelanega čega hladilnika, dolgega motornega pokrova in nazaj pomaknjenega potniškega prostora, ki so ga obrobljali elegantno ukrivljeni blatniki. Ti so služili tudi kot ča za lažji vstop.

V tistem ?asu je Vincenco Lancia na Lancii Lambdi (1922) predstavil samonosno karoserijo, ki je pocenila in poenostavila izdelavo, ter tako čla množčo proizvodnjo. S tem pa se je tudi zmanjšalo delo za karoserijske delavnice.

Konec dvajsetih let so avtomobili čsi ?mutirali? v bolj čemu toku povoljne oblike, ?emur gre zasluga v veliki meri Paulu Jarayu, ki se je čl intenzivno ukvarjati z aerodinamiko. Sicer so že prej nastajala razna oblikovna ?uda, kot je bil leta 1914 v karoserijski delavnici Castagna za grofa Ricottija izdelani Alfa Romeo z obliko povsem podobno kapljici. Šest let kasneje je Edmund Rumpler za Benza razvil čsto obliko za športni roadster s sredinsko nameš?enim motorjem. Pet let za tem (1925) je romunski inženir Aurel Persu izdelal zelo čn avtomobil s povsem naprej pomaknjeno okroglasto kabino in motorjem v zaobljeno čm zadku. Kljub zanimivim idejam pa ti avtomobili niso bili v skladu s ?asom. Jarayevega Mercedesa 230 (1938), kakor tudi čega avtomobila profesorja Schlöra (1937) ni hotel č kupiti. Ali se ?udite? Saj še danes, ve? kot šestdeset let kasneje ne vozimo ?kapljic?!

Uspešno čo oblikovani avtomobili, ki pa so bili zgolj ustrezno zaobljeni ali ošiljeni nikakor pa v obliki kapljice so bili: Bugatti 50 T, ki je eden prvih imel zelo položno vetrobransko steklo, Peugeot 201 (1929), Chrysler Airflow (1934), ekstremno oblikovana Tatra 77 (1935), Lancia Aprilia (1937), VW Hroš? (1938), ter Adler Autobahn (1939). Ti avtomobili, ki so se normalno ali celo uspešno prodajali, so že imeli blatnike lepo zlite s preostalo karoserijo. Lč so bile namesto na pecljih vdelane v blatnike ali celo skrite pod zaš?itno masko (Peugeot), ki se je vsilila pred hladilnike in le te in njihovo estetsko - prepoznavno vlogo potisnila v ozadje. Poleg teh, so za estetske in napredno oblikovane takrat veljali izdelki znamk: Alfa Romeo, Bugatti, Cord, Delage in Delahaye.

V tem ?asu je čo postavljeno vetrobransko steklo padlo v pozabo, razen pri avtomobilih, na katerih aerodinamika ni imela nobene pomembne funkcije, kot je leta 1940 predstavljeni legendarni Jeep Willys.

Po drugi svetovni vojni postane ?ez lužo izrazito popularna tri-volumenska oblika (danes bi temu rekli limuzina). Evropa si v petdesetih čo opomore od velike morije, a si nikoli ne privoš?i toliko bohotenja s kromom, okrasnimi plavutmi in okrašenimi č, kot so čsno čli v Ameriki, kjer so povrh vsega na avtomobile čli vgrajevati v bok zavito (panoramsko) vetrobransko steklo. Italijani se izrazito navdušijo nad kupeji in definirjajo obliko gran turismo. Na ceste zapeljejo prvi č športniki z čm čom v zaš?itnem znaku. Francozi so že v štiridesetih sledili zgledu Hroš?a in za množice izdelali Citroen CV2 (ča) in kasneje Renault 4 (katrco), katerih namen je v uporabnosti, trpežnosti in cenovni dostopnosti. Podobno velikost z ve? športnosti v Angliji zastopa genialni Mini (oblikovanje: Sir Alec Issigonis).

Nova tehniška in oblikovalska merila je postavil Citroen DS (žaba). Renault 16 je v ?asu limuzin uvedel kombi-limuzinsko obliko.

V Nčji se pojavita legendarna Mercedes 300 SL in BMW 507, v Ameriki pa iz umetnih mas narejena Corvetta. Prednji pogon je v ozadje potisnil zadnjega in oglate linije so zamenjale obline. Leta 1961 Jaguar predstavi legendarni E-type z neznansko dolgim pokrovom motorja in kratkim, čstim zadkom, medtem ko tri leta kasneje izdelajo prestižno limuzino Xj, ki velja za čo lep avtomobil, ter z manjšimi popravki in redesigni še danes vztraja pri skoraj nespremenjenih osnovnih linijah. V tistem ?asu, leta 1963 nastane še ena ča oblika: Ferdinand Porsche mlajši po 13 letih zamenja obliko modela 356 z novim Porschejem 911.

Svetovno javnost leta 1967 preseneti izjemno napredno oblikovani (oblikovalec: Claus Luthe) NSU Ro 80 z wanklovim motorjem. 1969. leta Nuccio Bertone predlaga naslednika znamenite Lamborghini Miure in dve leti kasneje na ceste prirohni Countach, skoraj enako čn, kot se nam zdi še danes.

Konec sedemdesetih se ponovno če trend čih vozil, ki je izrazito viden na Fordovi Sierri (1982). Ta je v fazi razvoja pod šifro Probe 3 dosegla čik čega upora celo neverjetnih 0,22! Kontrast aerodinamiki je bila ponovno čost v obliki Fiatove Pande, ki se po 21 letih še vedno izdeluje. Renault z Espaceom čsno kot Chrysler z Voyagerjem uvede nov enoprostorski razred. Oblike postajajo vedno bolj klinaste, z nizkim prednjim in visokim zadnjim delom. Spoji karoserije se tanjšajo, č so vedno bolj zliti z obliko, kljuke vtisnjene, ogledala pazljivo oblikovana, robovi zaobljeni in stekla lepljena na karoserijo.

V tem ?asu se pojavijo avtomobili z veliko skupne mehanike, lahko bi jim rekli platformski. Fiatov koncern v sodelovanju s Saabom predstavi ?če: Alfo 164, Fiat Cromo, Lancio Themo in Saaba. Ko na ceste zapelje Oplova Calibra, preseneti z rekordnim čikom čega upora 0,26. Tu pa se nižanje čega koeficienta tudi ustavi. Dodge Viper pa obudi če poteze športnikov, kot je bila slavna AC Cobra.

Renault ponovno ustvarja novosti z mini ?enoprostorcem? Twingom, ter nekoliko ksaneje še s prvim kompaktnim enoprostorcem Scenicom. Audi se spomni na že pozabljeno uporabo aluminija v avtomobilski industriji.

Sredi devetdesetih postane hudo popularna zadeva oziranje v preteklost, sploh pri tistih znamkah, ki so na to lahko ponosne. Lu? sveta ugledajo avtomobili, ki so oblikovani izrazito s pridihom preteklosti znamke. Mednje sodijo: New Beetle, BMW Z8, Alfa 156, Chrysler PT Cruiser. Trend naslanjanja na slavno preteklost čtno še ni izven mode, sode? po avtomobilih, kot so: Lancia Thesis, novi Mini, Ford Thunderbird, Jaguar F type, in Mercedes SLR. Včna avtomobilov za široke množice pa še vedno nadaljuje oblikovne poteze predhodnikov, kar je najvarnejši recept za stalne kupce.

Renault se na pragu 21. stoletja poigra z oblikami in nastanejo nenavadni predstavniki svojih razredov: med prestižnejšimi limuzinami Vel Satis, v kompaktnem razredu Megane 2 in ponovni poskus novega avtomobilskega razreda (križanec med enoprostorcem in coupejem) ? Avantime. Hudo popularni postanejo avtomobili namenjeni maksimalni izkoriš?enosti prostora (enoprostorci) in tisti, s katerimi naj bi užili naš vedno tesneje odmerjen prosti ?as (SUV ? športno čamenski avtomobili).

Ne glede na krizo, se luksuzni avtomobili vedno dobro prodajajo, zato čejo avtomobilske znamke z dovolj kapitala ponovno oživljati stare, plemenite znamke, kot sta Bugatti in Maybach. Tekmovanje v slogu kdo zmore in zna ve? nima pravil. V avtomobilu najdemo že vso č potrebno in nepotrebno opremo. Oblikovanje najhitrejših avtomobilov, kot je Ferrari Enzo, postaja podobno čnju formule 1 iz trenirke v cestni smoking. Oblika je pri tovrstnih avtomobilih le še suženj funkcije.

Kam torej kaže prihodnost? Aerodinamika čne avtomobilov se bo najverjetneje še nekaj ?asa gibala med 0,25 in 0,3. Gotovo še ne bomo kmalu vozili čstih ali kako č amorfno brezizrazno oblikovanih avtomobilov, kajti iz zgodovine je razvidno, da so takšne oblike že davno obstajale, pa še vedno niso realne, sploh pa ne estetske.

Alpra

Galerija: