Dandanes skoraj vsi polnoletni vozimo osebna vozila, nekoliko manj nas je, ki smo že vozili dostavna vozila, precej manj pa je takih, ki vsakodnevno nabirajo z njimi kilometre in prav ti so najbolj odvisni od priro?nosti, udobja in kvalitete teh vozil, ker v njih preživijo ogromno ?asa. Zato je odlo?itev o nakupu tovrstnega vozila še toliko težja, gornji naslov in ime kombija pa povesta svoje.
Ko so mi ponudili na test opel vivaro, ki se ponaša z laskavim naslovom "Van of the year 2002", sem pravzaprav okleval, ali bom lahko zaupano delo opravil tako, kot mi narekuje osebna želja po nepristranskosti in popolni objektivnosti. Za oboje pa so poleg osebnih vrednot potrebne izkušnje, ki jih pa s kombiji nikakor nimam toliko, kot z osebnimi avtomobili. Zato naj ta test zveni bolj kot primerjava kombija z njegovimi lastnostmi in osebnega vozila.
Pri osebnih vozilih ima poleg tehnike, ki je skrita ?pod kožo? velik pomen oblikovanje in oboje vedno bolj, poleg prakti?nosti, velja tudi za sodobne kombije in lahke dostavnike. S tega stališ?a je prvi stik z vivarom zelo prijeten. Navdušila vas bo zunanja oblika. Velike, moderno oblikovane lu?i, velika stekla, velika vrata,... O notrajosti ne bi izgubljali besed. Vsi, ki ste imeli priložnost voziti kombija, narejenega pred ve? kot petimi leti, potem morate vsaj pokukati v vivaro-ta. To kar boste videli, ne boste verjeli. Ergonomija, materiali, izdelava, varnostna oprema in oprema, ki skrbi za vaše udobje je prakti?no enaka tisti, ki je namenjena sodobnim osebnim vozilom srednjega razreda. Kon?no, bi lahko rekli. Seveda ni jasno, zakaj proizvajalci kombijev niso mogli napraviti tega že pred vrsto leti. Vendar se tu prijetna presene?enja še ne kon?ajo.
Testni avtomobil je bil opremljen s sodobnim 1,9 litrskim turbo dizelskim motorjem z oznako DTI s 74 kW. Zagon motorja je povsem neproblemati?en in povsem mirno te?e. Za spoznanje je jakost hrupa motorja mo?nejša kot je pri osebnih vozilih, vendar nikakor mote?. Odli?no se odziva na pedal plina in lepo poganja motor tudi pri nizkih vrtljajih motorja. Skupaj s šest stopenjskim ro?nim menjalnikom in priro?no, kratko ro?ico menjalnika, je mogo?e vedno hitro poiskati primerno prestavo, ki omogo?a hitra pospeševanja tudi pri polno obremenjenem vivaro-tu. Na avtocesti boste z lahkoto držali tempo levega prehitevalnega pasu, saj se števec ustavi šele pri številki nekaj manj kot 170 km/h. Seveda pa tega le ne po?enjajte, ko prevažate s seboj sopotnike!
Udobje in mnogostranost, ki ju nudi vivaro, sta izjemna. Ko odprete vrata in s pomo?jo ene stopnice zlezete za volan, vas bo navdušilo prav vse. Udoben sedež, nastavljiv v vse smeri, volan, nastavljiv po višini, ogromno odlagalnih predalov in armaturna ploš?a kot v sodobnem osebnem avtomobilu. Položaj za volanom je zelo udoben in sproš?en. Manjka le še v usnje preoble?en volan in opora za roko na prednjih dveh sedežih. Volan in pedala se premikajo zelo lahkotno. Vsa stikala so tam, kjer jih pri?akujemo in rokovanje je povsem logi?no. Pozitivno presene?a radijski sprejemnik, ki je na nivoju kvalitetnega radija s srednjega avtomobilskega razreda. Odli?no viden je tudi sredinski informacijski zaslon, ki prikazuje podatke z radijskega sprejemnika in temperaturo, uro ter datum. Zanimivo je to, da ni zvo?nega signala oziroma ni celo niti opozorilne lu?ke za ne pripeti voznikov varnostni pas.
Sedenje v drugi ali tretji vrsti sedežev je prav tako udobno za sedenje v kombiju. Vsi sedeži imajo tri to?kovne varnostne pasove, tako da je za varnost vseh potnikov najbolje poskrbljeno. Zanimivi sta tudi stranski okni v drugi vrsti sedežev, ki sta zelo uporabni, poleg tega pa sta tehni?no zelo zanimivi, ?eprav izgledata kot drsni okni, poznani iz "katrce" , pa vseeno to nikakor nista ? nenazadnje pa je vivaro v zelo tesnem sorodu z renault-ovim traficom.
Dostop do druge in tretje vrste sedežev je mogo?e skozi desna stranska vrata, katerih odprtina je velika ve? kot en meter. Taka velikost nam omogo?a tudi lažje nakladanje blaga skozi ta vrtata v kombi. V primeru, ?e vozimo ve? blaga, je mogo?e ve?stopenjsko podreti tretjo vrsto sedežev oziroma jo enostavno odstraniti. Edini problem jih je odnesti iz avtomobila, saj boste zaradi teže celotne klopi potrebovali vsaj še eno mo?no osebo. Enako je mogo?e odstraniti še drugo vrsto sedežev in nastane velika in ravna površina dolga dobra dva metra. Po odstranitvi sedežev pa vam bodo ropotali stranski varnostni pasovi, ki jih žal ni mogo?e nikamor pripeti. Vrata zadaj imajo svetlo širino 1,4 metra, tla so pa nekoliko ožja pri notranjih blatnikih zadnjih koles.
Ob koncu testa in tega ?lanka dilem zame ni ve?. Testni kombi, za katerega želijo pri Opel-u s preizkušeno opremo dobrih pet milijonov slovenskih tolarjev kupnine, me je prepri?al v vseh smislih. Tehni?no in varnostno je povsem sodoben in se je nadvse približal osebnim vozilom, po drugi strani pa ostaja vseeno veliko prostorno vozilo s svojimi fizikalnimi zna?ilnostmi. Mednje tudi dolgo segrevanje kabine zaradi velike prostornine, trdo vzmetenje zaradi velike dovoljene skupne mase in še bi lahko naštevali. So pa vse te ?pomanjkljivosti? inženirji poskušali maksimalno zmanjšati. ?e boste tudi vi preizkusili ta kombi, boste videli, da vozilo ne more biti ve? razlog, da ne bi imeli pet otrok ali s.p., saj se s tem kombijem vozite po svetu zelo udobno, varno in okretno ter ne boste v ni?emer prikrajšani. Kve?jemu boste s seboj lahko peljali kakega prijatelja ali kakšno ženino potovalko ve?.
Tekst in slike: FK
