Enoprostorski razred avtomobilov se je čl razvijati pred skoraj dvema desetletjema. Od takrat le še pridobiva na popularnosti, ki so jo tako dale? nazaj predvideli pri Renaultu in Chryslerju. Ni? nenavadnega ni, ?e se v tržno nišo, ki obeta rast vrinejo tudi druge znamke. Teh je vedno ve? in konkurenca je vedno hujša. To pa je dobro za kupce, ki imajo či izbor in zaradi ostre konkurence raste tudi kvaliteta ponudbe! Ta tako zelo vpliva na razvoj novih enoprostorcev, da njihov glavni namen ni ve? le ponuditi veliko prostora glede na zunanje dimenzije, ampak tega tudi maksimalno uporabno in široko-namensko zasnovati. Ta prilagodljivost in ve?-namembnost je prešla tako v ospredje, da se je za enoprostorce uveljavil tudi izraz čamenska vozila, oziroma Multi Purpose Vehicle (krajše MPV).
O?itno je tudi Mazda kaj kmalu v tem tržnem segmentu videla svoj interes. Že leta 1988 so ponudili prvo MPV ? še z zadnjim pogonom (kasneje tudi štirikolesnim), njeno naslednico so predstavili dobrih 10 let kasneje (sprednji pogon), januarja 2002 pa so v Detroitu prvi? pokazali prenovljeno izvedbo. Poleg dodelane oblike so se pri prenovi posvetili tudi mehaniki. ?eprav se predstavitev v Ameriki že ob pogledu na obliko ne zdi ča, so se čtno dobro zavedali, da je danes tržiš?e vedno bolj naklonjeno dizelskim motorjem. V MPV so ponudili njihov najsodobnejši 2 litrski turbo-dizelski motor s tehnologijo skupnega voda. Tako je MPV v celoti postala ponovno zanimivejša in radovedno smo se ozrli za njo.
Nče je hotelo, da sem lansko jesen odpotoval na salon v Pariz skupaj z novinarskimi kolegi, ki nas druži avtomobilizem. Na uporabo smo dobili mazdo MPV MZR CD s petimi sedeži, kar je pomenilo, da je bilo dovolj prostora za njihovo ekipo in za mojo malenkost. Tako sem kar lepo število kilometrov preživel v drugi vrsti in na sovozniškem sedežu, ter nabiral vtise o avtomobilu. A volan je takrat pripadal drugim. Februarja nas so ponovno čle pestiti skrbi, kako ?im udobneje odpotovati na ženevski avtomobilski salon. Ekipa v čo enaki zasedbi kot jeseni, je z navdušenjem sprejela testno MPV, tokrat čco s sedmimi sedeži. Obetalo se je, da bom tokrat precej ve? ?asa presedel na vozniškem sedežu.
ZUNANJOST
Že na prvi pogled mi je delovala nekako znano. Kot, da bi jo že nekje videl? S strani se mi je zazdela podobna ameriškem čtniku enoprostorcev ? voyagerju. Celo spodnji del trupa v temnejšem odtenku bi prej pripisal kakšnem ?Ačnu?, kot japonskim avtomobilom. Po vendar je MPV-jev sprednji del oblikovan zelo družinsko (skladno z družino vozil znamke Mazda). No, vsaj petkotna maska je ča za mazde. Lč in oblika čv, kakor tudi položnost prednjega dela in ostre linije, pa govorijo o tem, da oblika deli oblikovne smernice s preteklo generacijo mazd, ne pa z novimi modeli (2 in 6). S strani sta precej hitro opazna velika previsa preko prednje in zadnje osi, zato bi se MPV-ju prilegla nekoliko ča medosna razdalja napram sedanjim 284 centimetrom. Prav tako pa se bi prileglo nekoliko bolj domiselno oblikovanje zadka, ki je oblikovno še najslabši in najmanj prepoznaven del zunanjosti omenjene mazde. A karoserija kljub temu deluje precej skladno in elegantno. K čosti in čosti oblike prispevajo tudi 16 ča lita platiš?a, ki jih dopolnijo zatemnjena ča stekla. Le ta ne poskrbijo le za čo zanimiv kontrast napram srebrni barvi karoserije, pa? pa čjo tudi neželene poglede v notranjost in najverjetneje tudi prispevajo k manjšem ogrevanju potniškega prostora, saj je ta obilno zastekljen in zato tudi pregleden. 477,5 centimetra dolga, 183 centimetrov široka in 178,5 centimetra visoka karoserija obljublja veliko prostora v notranjosti. Vanjo se vstopa skozi dva para vrat. Prednja se odpirajo krilno, drugi par pa drsno - za lažjo dostopnost na ozkih parkiriš?ih.
NOTRANJOST
Za vstop v drugo sedežno vrsto morajo potniki uporabiti kar nekaj mišče č, da prestavijo velika drsna vrata do če, kjer čjo, še posebej, ?e je avtomobil parkiran na klancu. A potem je vstop v notranjost lagoden. Nekoliko ve? spretnosti zahteva plezanje v tretjo sedežno vrsto. A čimo kar v prvi. Še vedno ima glavno besedo voznik, ki si lahko poiš?e precej ugoden položaj za volanom. Le ta je dovolj čo nameš?en, da ne daje ravno čtka tovornjaka in č položaj podoben osebnim avtomobilom. Včna potrebnih komand je na dosegu rok, čo z daljinskim upravljalcem avto-radia, ki je nameš?en za volanski obro?. Tudi zvok le tega poskrbi, da je potnikom na daljših vožnjah prijetno, saj se da čnje dobro uskladiti da so zadovoljni potniki v vseh treh vrstah. Klimatska naprava v MPV je žal mehanska, a njenemu delu je težko čtati, še posebej, ker ima za tretjo vrsto (kjer čnoma že zmanjka čnkovitega toka zraka iz prednji čih rež) nameš?ene še dodatne komande, s katerimi si lahko zadaj č potnika sama nastavljajta želeno intenzivnost, smer in temperaturo zraka. ?eprav je sredinska konzola lepo oblikovana v slogu mazdine pet-kotne maske in ?eprav je imitacija kevlarja zelo lepo obdelana, deluje 12 voltna čica kot iz drugega ?asa. Spoji plastike so enakomerni. Med prednjimi sedeži so namestili luknji za shranjevanje čvink. Merilniki so lepo pregledni in dajejo zadostne informacije, ?eprav bi v današnjem ?asu čkovali ve? elektronike ? denimo potovalni čnalnik. Sedenje na prednjih dveh sedežih je prijetno in tudi po dolgi vožnji č. Mehko oblazinjenje in čna, zložljiva naslona za roke, le še dopolnijo prijeten vtis. Morda bi pri konkurenci našli kakšno čo rešitev in predal ve?, a 6 oseb je za čno svojih potreb uspelo najti ustrezna odlagališ?a in predale. Nč se ni pritoževal nad sedenjem ali prostorom na prednjih sedežih. Pogled iz vozila je zahvaljujo? že omenjenim velikim steklenim površinam nemoten, k lažjemu parkiranju pa prispevata tudi veliki vzvratni ogledali. Tako tudi v samem centru Pariza kljub neskromnim zunanjim dimenzijam MPV ni delal čih problemov. V drugi vrsti se nahajajo trije či sedeži, katerim je č nastavljati naklon naslonjala. Ko sva se drug za drugim lagodno namestila ča ?lana naše posadke, je mene držalo za roke, ki je nameš?eno na hrbtiš?e prednjih sedežev, nekoliko tiš?alo v kolena. Pa smo prednjemu sedežu nekoliko manj ležč nastavili naklon in sva bila oba zadovoljna. V žepke na hrbtiš?u smo shranili zemljevide, da so bili ?navigatorjem vedno pri roki?, v veliki (plastenkam namenjeni) luknji na drsnih vratih pa sta svoje mesto našli plastenki, ki sta poskrbeli za vlažnost naših grl. Še prav dobro se spomnim, kako smo vsi po vrsti negodovali nad odsotnostjo kakšnega naslona za roke na vratih. Sedenje bi bilo potem bolj sproš?eno! Tako pa se bi pomotoma lahko prijel za kljuko vrat in le ta odprl, kar ne bi bilo čjivo. Zato smo se kar vestno zaklepali, da bi tudi na cilj prišli v celi zasedbi. Sicer pa smo bili tudi v drugi sedežni vrsti kar zadovoljni s ponudbo prostora in udobjem sedežev, le na sredini č potnik se je moral zadovoljiti z dvo-čovnim varnostnim pasom. Pet ?lanov naše novinarske ekspedicije je bilo torej preskrbljenih. Kaj pa šesti? Verjamete ali ne, ni se mu godilo slabo! Že doma sem odstranil sedmi sedež, ?eprav sem se po tem lahko šel kar tuširati, saj me je moja nepazljivost stala kar nekaj ?asa in napora. Prvotno sem si namre? zamislil, da bomo ?čeža? namestili na levo stran. Odprl sem velika vrat prtljažnika, ki bi se mirno lahko odprla še par centimetrov višje, da ne bi z glavo tresknil ravno v čvnico. Z nekaj potezami sem odstranil desni sedež, ter ga odnesel v klet. Na desno stran naj bi namre? naložili našo skromno prtljago, saj nam je MPV s postavljenimi sedmimi sedeži nudil le še 295 litrov prtljažnega prostora (brez zadnje vrste 866, brez druge pa celo 2745 litrov). No, pa sem malo pozno opazil, da so na desni nameš?ene komande ventilacije. Ker nikomur ne bi rad privoš?il prehude odvisnosti od moje čtljivosti na temperaturo, sem tudi zadaj čmu mislil privoš?iti udobje, ki mu ga avto č. A levi sedež ni ustrezen za desno stran, saj ima ravno obratno nameš?eno držalo za varnostni pas. Še eno razstavljanje in pot v klet, ter z desnim sedežem nazaj. Potem pa pritrditev le tega in sem bil videti, kot bi se intenzivno boril na tenis igriš?u. A med samo vožnjo se je obrestovalo! Nenavadno hitro sem privijugal do Ljubljane in pobral ostale interesente, ter temperamentno odpeljal Ženevi naproti. Ko sem imel za sabo vse najlepše tirolske ceste, sem vozniški sedež prepustil drugim in se udobno zleknil med prtljago ? na zadnji sedež! Privezal sem si tri-čovni varnostni pas. Po svoje sem si nastavil ventilacijo, malenkostno zmanjšal naklon naslonjala, izboril ustrezno jakost glasbe, posadil čvinko v luknjo pred naslonom za roke in ? se zbudil na švicarski meji. Ja, šesti sedež mi je bil poleg vozniškega najbolj vše?!
MOTOR
V testno mazdo MPV je bil vgrajen še precej sveži 2 litrski, štirivaljni, 16 ventilski dizelski motor, s tehnologijo skupnega voda, ki mu pri dihanju pomaga turbinski polnilnik s hladilnikom polnjenega zraka. Pri 3500 vrtljajih v minuti razvije 100 kW (136 KM) in se ponaša z zelo dobrimi 310 Nm čega navora pri 2000 vrtljajih! Za samo vožnjo je predvsem pomembno, da je velik navor na voljo preko širokega ča vrtljajev, zato je kljub nevpadljivi č vožnja s tako motoriziranim MPV lahko čno ?asa suverena in nenporna. Tudi polno otovorjena s tiskovnim gradivom ni kazala, da bi ji bilo delo čo. Prijetno smo bili čni nad dobro zadušenim motorjem, ki se že hladen mirno zbudi v življenje, ogret pa svoje delo opravlja kultivirano in ušesom prizanesljivo. Seveda k delu motorja prispeva veliko tudi pet-stopenjski menjalnik, ki z ustreznimi razmerji pokriva ča, v katerih motor najbolje deluje. Dan danes, ko smo pri enoprostorcih že nekako navajeni namestitve prestavne čce na armaturno ploš?o, deluje dolga prestavna čca nameš?ena na tla že skoraj stvar preteklosti. Pa vendar svojo funkcijo opravlja brezhibno, saj menjavanje prestav poteka mehko, čo in za udobno vožnjo dovolj hitro. Pa tudi sami hodi čce niso č dolgi. Nenazadnje pa se od tovrstnih avtomobilov prej zahteva udobje in lagodnost, kot športna nastrojenost. Zato lahko čm, da je kombinacija tega motorja in menjalnika za MPV pravšnja izbira! Nenazadnje tudi zato, ker tako motorizirana tudi čim družinam ne bo predstavljala prehudega stroška, saj se je čnoma zadovoljila z manj kot devet litri goriva na sto prevoženih kilometrov. Pri ve? kot 1,7 tone prazne teže pa je to dovolj ugoden podatek!
VOZNE LASTNOSTI
Kot sem že omenil, je motor v MPV-ju svojemu delu dobro kos. Predpostavljamo seveda, da si potniki ne bi želeli ravno premetavanja po ostrih ovinkih, pa? pa mirno drsenje. Pa vendar MPV zmore tudi precej čo vožnjo, ki sem jo imel priliko okusiti, ko sem se sam peljal med Koroško in Ljubljano. Na naših slabih cestah so dokaj visoke pnevmatike in mehko naravnano podvozje precej uspešno ublažili čno lukenj. A napis ?all season? na njih je govoril o kompromisu. Zato verjamem, da bi z dobrimi letnimi pnevmatikami MPV v ovinkih prenesel še ve?. Otovorjen s šestimi vsaj čo težkimi moškimi primerki, ter z njihovo prtljago, pa je deloval še udobneje in mehkeje. A prirastek na teži mi je prepovedoval okušati radosti v ovinkih, saj se je kljub kompaktnosti podvozja že ?utilo zvijanje pnevmatik. Kljub temu pa smo potovali čo a hkrati udobno. Na stari cesti ?ez gorski prelaz Brenner so se dobro izkazale tudi zavore, ?eprav so le spredaj kolutne, zadaj ima MPV namre? bobnaste zavore. Na spolzki podlagi jim č na pomo? ABS, a žal v obratni smeri ni ustreznega pomagala. Pogonska kolesa (pogon spredaj) so namre? kar nekajkrat zdrsnila ob pospeševanju navkreber, po precej strmi in od čga snega mokri cesti. Lep ?as smo z MPV-jem preživeli na avtocestah, kjer je z lahkoto premagoval potovalno hitrost okoli 160 km/h. Pri tem je tudi nivo hrupa v notranjosti ostal na ugodni jakosti, saj je avtomobilu do najvišje hitrosti še vedno ostalo nekaj zaloge (176 km/h). Tudi prehitevanj smo se lahko lotevali čo in brez prevelike bojazni o podhranjenosti našega prevoznega sredstva. Tako smo našo pot na oba salona opravili precej zadovoljni z avtomobilom, ki že z obliko kaže, da ni ve? najmlajši predstavnik svojega razreda, a kljub temu nudi vse potrebno za ugodno čtje svojih potnikov.
OPREMA IN CENA
Razno razne če v avtomobilu seveda pogosto opredeljujemo kot opremo. Ta pa je zelo tesno povezana s ceno in zato pogosto č tudi pri nakupu samem. MPV res ni zadnji krik mode, a s svojo opremo se tudi ne rabi sramovati. Udobju streže mehanska klimatska naprava (z čno nastavitvijo za tretjo vrsto), lahkotno vrtljiv servo čn krmilni mehanizem, čo ča ča stekla, osrednje (daljinsko) zaklepanje, čo ča in ogrevana vzvratna ogledala, avto-radio s CD-jem in daljinskim upravljanjem na volanu, zatemnjena ča stekla in na otip prijetno oblazinjenje. Nezanemarljiv podatek pri nakupu je varnostna oprema. Pri mazdah že nekaj ?asa za ?vrstost potniškega prostora skrbi varnostna družinska celica, ki so jo pri MPV dopolnile še štiri če blazine. Da le teh sploh ne bi potrebovali, pri zaviranju pomaga že omenjeni zavorni dodatek ABS. Ko k naštetem prištejemo še lita 16 ča platiš?a, je avto opremljen da ugaja tako vizualno, kot med vožnjo samo.
?e vam ugajajo njegove lastnosti in precej čn izgled, ter niste najbolj naklonjeni kupu elektronike v modernih avtomobilih, potem potrebujete le še 6 in pol milijona slovenskih tolarjev in še vam ostane nekaj poletja, da se odpravite na morje!
Alpra
DRUGO MNENJE 1:
MPV je prava družinska križarka, ki z izgledom precej spominja na chryslerjev voyager. Tudi dvobarvna karoserija je bolj v navadi ?ez lužo, kot pri nas ? a ji lepo pristaja! MPV se lepo obnese tudi na dolgih potovanjih in križarjenjih s hitrostmi okoli 140 km/h. Lepo se ga pelje tudi na ovinkastih cestah, saj se kljub višini ne nagiba preve?. Mč motor kljub 100 kW deluje nekoliko slabotno in zahteva malo ve? priganjanja. Zdelo se mi je, da je vožnja precej prijetnejša pri hitrostih med 100 in 120 km/h, kot med 70 in 90 km/h.
To, da je avto v notranjosti zelo čn in nima samodejne klimatske naprave, potovalnega čnalnika in kupa druge elektronike lahko štejete v plus ali minus. Minus je vsekakor, ker se nimate s ?em hvaliti pred sosedi. Plus pa... manj možnosti, da se kaj pokvari! :-) ?e ga primerjam z obliko espaca ali C8 izgleda kot kak dinozaver (ne moderen), a ko dobro pomislim, ima vse kar rabiš, pa še pregovorno je zelo zanesljiv!
Martin Volmajer
DRUGO MNENJE 2:
MPV-ja sem vozil predvsem po mestu. Navdušen sem bil nad agilnostjo, ?emu pripomore krajša medosna razdalja. Pohvaliti moram tudi dobro preglednost. Osebno mislim, da 136 dizelskih konjev popolnoma zadostuje za čo vožnjo, hkrati pa poraba ni visoka. Zares dober kompromis.
Matej K.
FOTO: Martin Volmajer
Matej Korošec
Alpra
