TEST

Test toyota yaris 1,3 VVT-i Cool Sol. Dobrovolj?ek

Že kar nekaj ?asa smo lahko vajeni videvati avtomobile znamke Toyota na vrhu vseh lestvic zadovoljstva kupcev in nekvarljivosti. Tudi yaris je zvest predstavnik svoje vrste, ki povrh tega sodi še v sam vrh varnih avtomobilov. Ni? od tega nismo mogli izmeriti, vemo pa, da se tudi v praksi yaris čo odreže!

Nekako sem ga vajen videvati v sivi barvi in po možnosti s precej skromnimi pnevmatikami ? strogo uporabnega. A tokrat sem na parkiriš?u čno pomislil, da je kljub priletni osnovi avtomobil po prenovi še vedno vščo oblikovan. Še posebej, ?e ga dopolni ustrezna barva. Testni yaris je bil odet v žč č barvo, ki bi pritegnila tudi, ?e bi jo imel na sebi kakšen znatno manj čn avtomobil. K čosti so prispevala tudi 15 ča lita platiš?a s širšimi pnevmatikami, ter v celoti enobarvna karoserija (pri opremi Sol). Podrobno sem si ga ogledal in sklenil, da se leta še zdale? najbolj poznajo pri obliki zadka. Obel prednji del pa je prav čn ? po zaslugi prenovljenih č in izrazite maske, me je spomnil na malenkostno škilastega, a nasmejanega ča.

Petero vrat je objemalo majhno lupinico, ki pa je v sebi skrivala prav spodobno čno prostora. Že ob namestitvi na vozniški sedež sem ugotovil, da se zunanjost čjsko lepo ujame z oblo in igrivo notranjostjo. Vrtljive okrogle če reže so se izkazale za če že v starejših alfa romeih in tudi danes jim ne morem čtati prilagodljivosti, ?eprav je morda njihova majhnost kriva, da klimatska naprava porabi kar lep ?as, preden uspe ohladiti od sonca pregreto notranjost. Sčo zasnovana, a precej čo č armaturna ploš?a se mi je dozdevala prav prijazna, skladna in ča. Njeno žalostno ?rnino poživi le podlaga gumbov mehanske klimatske naprave, ki je skladno z notranjimi kljukami obarvana v kovinsko barvo (oprema Sol). Obilico odlagališ? in predalov sem zapolnil z drobnarijami. Pod sedež si lahko shranite zgoš?enke, v spodnji predal pred sovoznikom dokumente in še kaj ve?, v zgornjega, ki se prav zoprno ceneno odpira pa le kakšno malenkost. Potem ostanejo še predali v vratih in dva na vsaki strani sredinske konzole. Pa še pred voznikom se skriva kakšna luknja za drobnarije. Skratka, kopico stvari, ki so me spremljale na vožnjah z yarisom sem odložil sede? na vozniškem sedežu. Z vzdolžnim in višinskim nastavljanjem sedeža ter zgolj višinskim usnjenega volana, sem si poiskal ugoden položaj pred čtkom vožnje. Pri Toyoti poudarjajo višje sedenje, kot pri vrstnikih, kar naj bi pozitivno vplivalo na varnost pri čem trku, gotovo pa prispeva tudi k preglednosti. Iš?o? nekaj, ?esar sem vajen za volanom, sem se zazrl predse, a merilnikov ni bilo na njihovem čem mestu. Pogled desno in že sem jih odkril visoko na sredini armaturne ploš?e. Njihova oddaljenost se mi je zdela nekoliko nenavadna ? kot da bi delali družbo 1,3 litrskem 16 ventilskem štirivaljniku, ki s čo spremenljivega ?asa odpiranja ventilov (VVTi) zmore kultiviranih 87 KM in solidnih 122 Nm navora pri 420 vrtljajih. A merilniki v pregledni digitalni izvedbi v resnici niso tako dale?, da bi jih radovedneži nejeverno iskali pod motornim pokrovom ? njihovo mesto je precej bližje, le čo so nas malce prevarali ? da se naše č (čne na dogajanje na cesti) lažje fokusirajo nanje. S pritiskom na gumb jim lahko še dodatno čmo kontrast, tako da z vidljivostjo ni težav. Sprva se je njihove grafike potrebno navajati, a kasneje ?preide v kri? in se izkaže za preprosto in čo. Nekoliko manj čo pa deluje delitev avto-radia, na dva dela. No, saj upravljanje ni zahtevno, saj so tipke velike in dobro čne, le za samo deljenje komand ne vidim smisla. Ali pa?? Radio si namre? deli prikaz s potovalnim čnalnikom, katerega upravljanje poteka s čo gumba, ki se nahaja ob prikazovalniku. Ne le, da ga po neki logiki ne bi iskal med komandami radia, ampak tudi to, da smo že zdavnaj vajeni upravljanja čnalnika z obvolanskimi čcami, č po kritiki. Saj to ponovno ni stvar, ki bi zmanjšala vrednost ali funkcijo avtomobila ? le nekoliko izven sedaj čjnih rešitev je. Sprednji sedeži na videz ne obljubljajo veliko, ?eprav oblika njihovih prevlek nehote spomni na kakšen detajl Toyotinega znaka, vendar so sposobni gostiti precej čo dimenzionirane potnike, saj nudijo dovolj prostora, da se na njih spodobno čti tudi kakšen nadstandarden primerek ?loveške vrste. Njihove če opore ne kažejo športne orientiranosti, a kljub temu se lahko tudi v ovinkih nadejate čega oprijema.

Le tega pa seveda ne nudi zadnja klop, ki je to skoraj dobesedno. ?eprav bi njena oblika utegnila na prvi pogled celo črati, se v praksi izkaže z drugimi vrlinami, ki so pomembnejše kot lep videz. Njen skrit adut je vzdolžna čost in nastavljiv naklon hrbtnega naslona. V želji, da bi v prtljažni prostor spravil kosilnico, sem klop vzdolžno pomaknil naprej, pa še vedno smo se trije prav spodobno peljali. Tisti zadaj č je imel pa? kolena ob naslonu sovoznikovega sedeža, a pritoževal se ni. Kasneje sem želel privoš?iti nekaj ve? udobja mojim sopotnikom. Klop smo prestavili nazaj, ter s tem ustrezno zmanjšali prtljažni prostor (205 l), ki bi ga lahko čli tudi s podiranjem po tretjini deljivega naslona. A pri tem bi še vedno ostala cela sedalna površina, ki pa je precej nad dnom prtljažnika. S preprostim zlaganjem celotne zadnje klopi pa sem ustvaril povsem ravno dno in tako pripravil 950 litrov praznega prostora za morebitne če kose tovora. Tudi obdelava prtljažnega prostora je na nivoju ustreznem imena znamke. Rčca za zadnjo klopjo pa č vzdolžen pomik le-te tudi iz prtljažnika. No, vsa doslej opisana prijaznost do potnikov in prtljage, kakor tudi drobnarij me ne bi prav ni? ganila, ?e bi yaris ne bil presenetljivo prijeten čk za vožnjo.

Takoj po vžigu motor zelo mirno č in je v notranjosti skoraj neslišen. Glasnost zvoka seveda naraš?a ustrezno hitrosti, a tudi pri živahni vožnji ostane v ušesu prijetnih mejah. Lahko bi celo rekel, da se prav čo oglaša za tako majhen motor. Hkrati pa se veselo zavrti do čga polja, ?eprav tega niti ni potrebno čti za normalne vozne potrebe, saj je avtomobil tudi v srednjem ču vrtljajev živahen in ne potrebuje pogostih poseganj po gibki in hitri (usnjeni) prestavni čci. Ampak v kolikor ste toliko živahne narave, kolikor je živa barva testnega yarisa, vam delo z menjalnikom in ustrezno servo podkrepljenim volanskim mehanizmom ne bo odve?. Yaris namre? v ovinkih č po zaslugi svoje majhnosti in ?vrstega podvozja obilico okretnosti in čanja. Nizke in široke pnevmatike le še podkrepijo zanesljivo obnašanje in prispevajo k bolj ?utnemu vodenju avtomobila, ki je sposoben č čo hitrost 175 km/h ali pa od 0 do 100 pospešiti v 12,1 sekunde. Pa vendar med živahno vožnjo tudi udobje ni prehudo trpelo. Podvozje je uspešno blažilo cestne neravnine, le na luknjah, oziroma ostrejših robovih, so se udarci prenesli tudi do potnikov. Sama nastavitev podvozja skupaj s kolesno obujo je bila v tem primeru namenjena čim voznikom. Pomembneje, kot drvenje skozi ovinke se izkaže čnkovito zaviranje, na ker se lahko pri yarisu kljub zadnjim bobnastim zavoram zanesete. Seveda je ravno od sloga vožnje odvisno ali vas bo dobrovoljnež spravljal v smeh ali jok, ko se boste ustavili na bencinskem servisu. V ču je testni model porabil 7,1 litra, z ekstremi pri skoraj 9 litrih, oziroma malenkost nad šestimi litri. V kolikor ste tudi s tem podatkom zadovoljni, velja razmisliti, kako ga pridobiti v č garažo.

Potrebovali boste 2.756.000 SIT za najbogatejši paket opreme v povezavi z 1,3 litrskim bencinskim motorjem. Pri tem boste pridobili 3,6 metra dolg čk, ki vas bo poleg progresivnega servo volana, čih stekel in ogledal, razvajal še z daljinskim osrednjim zaklepanjem, čo klimatsko napravo, radiem s CD predvajalnikom (upravljanje na volanu), potovalnim čnalnikom in 4 čimi blazinami. ?e še dodam, da vas v yarisu ne rabijo bremeniti misli o možnih okvarah (po številnih statistikah najmanj kvarljiv avtomobil), ter se na njegovo varnostno zasnovo lahko zanesete (najvarnejši v svojem razredu po Euro NCAP), potem se zdi ponudba ugodna. Ta čk me je teden dni spravljal v dobro voljo s svojo čostjo, igrivostjo in hkrati čtkom, da mu je kaj bistvenega težko čtati.



Galerija: